IZHODIŠČA ZAVEZNIŠTVA ZA DEMOKRATIČNO IN PRAVIČNO SLOVENIJO

Komentar dr. Ivana Laha h izhodiščem zavezništva

Gradivo je široko, izčrpno in kvalitetno zasnovano.
Preizkušam ga z dveh zornih kotov:

A. Kao je predstavljeno razmerje med osebnimi človekovimi in državljanskimi pravicami?
B. Kako je zamišljena dolgoročna obrambna vzdržnost države?

Pod A:
Opažam dovolj pozornosti osebnim in socialnim pravicam, skoraj nič pa niso zajete državljanske pravice, zlasti pa ne državljanske dolžnosti. Menim, da bi bilo dobro iz tovrstnega gradiva razbrati, da poleg pravic obstajajo tudi dolžnosti. V državnem življenju obstajajo položaji, ko se mora npr. tehtati človekova pravica pribežnika nasproti državljanski pravici domačina. Takšni pravici pač ne moreta biti povsem enakovredni. Tudi državljanske dolžnosti v gradivu niso omenjene.

Pod B:
“V mednarodnih odnosih se bomo zavzemali za mir in razorožitev, za preprečevanje in miroljubno reševanje konfliktov…” je že dobro načelo, a kako se bomo obnašali glede domače državne obrambe? O tem ni iz gradiva zaznati nič oprijemljivega?
Zakaj je to pomembno? Podobno kot se je država znašla ‘zasačena’ glede nepripravljenosti za nove viruse, se utegne nenadoma znajti v položaju, ko bi morala kašen del državnega ozemlja branili s silo. Medtem ko je v primeru virusne bolezni delila tegobe in si pomagala z vsem svetom, ne more glede obrambe računanati takorekoč na nikakršno solidarnost od drugod. ‘Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal’. Pri virusni bolezni se je in se bo svet nekako izlizal, če pa pride do nasilnih sprememb slovenskih državnih meja, bi se po Evropi in svetu sicer nekoliko godrnjalo (kot v zvezi s Krimom), a ostalo bi najbrž le pri tem?
Skratka: v kompleksnem gradivu o dolgoročni bodočnost Slovenije bi morala biti vsaj načelno razdelana tudi njena obamba!

Dr. Ivan Lah, 27.02.2021