– Vojna v Ukrajini –
Gre za morijo, ki jo je letos v februarju z vojaškim napadom na Ukrajino izzval ruski oligarh Putin in je doslej to državo in njeno prebivalstvo izjemno prizadela, njene posledice pa vse bolj boleče zaznava tudi prestali svet, še predvsem Evropa. Vojne se najpogosteje končajo s porazom ene od vojskujočih se strani, precej redkeje pa za pogajalsko mizo. V obravnavnem primeru ne gre računati s tem, da bi Ukrajina lahko vojaško porazila Rusijo, tudi spričo nuklearnega orožja, ki bi ga slednja nedvomno uporabila, če bi bila resno ogrožena. To vojno je zato možno končati le za pogajalsko mizo in zato bi se morali razumni politiki zavzemati za to, da do pogajanj čim prej pride in se tudi uspešno zaključijo.
Žal gornje mnenje ni deležno splošne podpore. Naša javnost je to spoznala pred dobrim mesecem, ko sta dve skupini v javnosti poznanih intelektualcev vladi naslovili pismi s predlogi, kako naj ta politično ravna glede vojne v Ukrajini; ena skupina se je zavzela za usmeritev, ki jo navajam zgoraj, druga pa je izhajala iz domneve, da je Rusijo možno in potrebno vojaško poraziti in zato se naj Ukrajini nudi vso potrebno pomoč, da bo v tem tudi uspela.
Zanimive informacije o tem, kako smo glede vojne v Ukrajini razdvojeni, nam nudijo pisma bralcev, ki jih objavlja sobotna priloga Dela. Tako lahko v njeni izdaji z dne 8.7.2022 preberemo dve pismi, avtorja sta dr. Janez Kopač in mag. Ivan Ketiš, ki ne prav v rokavicah polemizirata s pismom Tita Turnška, objavljenem v Delu en teden pred tem. Turnšek naj bi se pregrešil predvsem s tem, da se je zavzel za to, da obe strani čimprej sedeta za pogajalsko mizo in končata morijo v Ukrajini, omenjena pisca pa očitno menita, da je Rusijo v tej vojni možno in potrebno poraziti.
Slovenci smo politično na sploh močno razdvojeni in zato niti ne preseneča, da se razhajamo tudi v ocenah glede možnosti in načina, kako končati vojno v Ukrajini. Večjih problemov zaradi teh razhajanj ne bi smeli imeti. Resno pa bi nas moralo skrbeti, kako v tem primeru ravna politika Evropske unije. Tudi ta namreč očitno izhaja iz domneve, da Ukrajina ob zadostni podpori v orožju Rusijo lahko vojaško porazi. Rezultati take politike se bodo slej ko prej odrazili predvsem v naslednjem:
- Namesto da bi morijo v Ukrajini kolikor mogoče hitro končali, se jo bo podaljšalo, vsaj za nekaj mesecev, če že ne za leto ali še več. (Prej ali slej se bo namreč končala, najbolj verjetno za pogajalsko mizo). Posledično bosta obe vojskujoči se strani dodatno utrpeli velike človeške žrtve in ogromno materialno škodo.
- EU bo utrpela veliko ekonomsko škodo, še predvsem zaradi težav z oskrbo z energijo in močno povečanih stroškov za vojaške namene. Posledično bo najbolj prizadeta socialna država, kar bo slabilo tudi politično stabilnost EU kot zvezo držav.
- Ekonomske koristi od nadaljevanja ukrajinske morije bo imela predvsem orožarska industrija, od držav pa si jo lahko obetajo predvsem ZDA; le te jih bodo znale izrabiti tudi za nadaljnje podrejanje EU.
- Politična razmerja v svetu se bodo pomembno spremenila. Predvsem bo politično oslabel zahodni demokratični svet (ZDA z EU), okrepilo pa se bo zavezništvo avtoritarnih držav pod vodstvom Kitajske.
- Ekološka sanacija okolja, ki je bila že doslej preveč zapostavljena, bo v naslednjih letih bistveno prizadeta. Tudi zato se nam obeta vse več neviht, povodenj in drugih težav zaradi pregretega ozračja.
- Če bi se Ukrajina tako okrepila, da bi vojaško Rusijo resno ogrozila, se nam obeta nuklearna vojna s posledicami, ki so za sedaj težko predstavljive.
Sedanja evropska politika do vojne v Ukrajini je za EU in še predvsem za Ukrajino izjemno škodljiva, koristi pa Ameriki, še predvsem njenemu kapitalu, EU s svojo politiko v tem primeru očitno pohlevno sledi navodilom ZDA in pri tem zapostavlja tudi svoje vitalne interese. Zakaj to počno njene osrednje države (predvsem Nemčija, Francija in Italija), ki jim ostale članice pridno sledijo, preprosto ni mogoče dojeti. Kako se bo končala ta zgodba, v kateri je vse manj prostora za razum, etiko in koristi večine, je težko predvideti. Tako nam ostaja le upanje, da do streznitve evropske politike vendarle ni več daleč.
Andrej Cetinski, Sinteza, 11.7.2022
– – – + + + – – –
Opombe skrbnika:
O krvavi moriji v Ukrajini smo na spletnih straneh Sinteze že veliko pisali. Objavili smo kar nekaj prispevkov naših članov pa tudi drugih mnenj in različnih stališč (glej spodaj!). Upanja, da se bodo strasti v bolnih glavah kmalu začele umirjati, ni. Po našem prepričanju je bil scenarij te vojne izdelan krepko zahodneje od obeh vojskujočih se. In od tam se pričakuje predloge za ustavitev morije.
Od slovenske diplomacije pričakujemo mnogo več, kot je do sedaj pokazala. Že načelno stališče o pravici državljanov do samoodločbe, kar smo pred tridesetimi leti sami častno izpeljali, bi nekaj veljalo (glej: POBUDA ZA »MIROVNI SPORAZUM UKRAJINA 2022«). Glede na že desetletja trajajoče medsebojne sovražnosti je edina trajna rešitev izvedba referendumov, na katerih se prebivalci vsake posamezne sporne upravne regije svobodno izjasnijo o tem, ali naj bo regija dolgoročno bodisi (a) sestavni del Ukrajine bodisi (b) samostojna državno-pravna entiteta bodisi (c) sestavni del Ruske federacije.
– – – + + + – – –
Nekaj starejših objav:
Putin, Nato, Ukrajina in Slovenija; Jože Mencinger; 3.6.2022
– – – + + + – – –
DO KDAJ ŠE UKRAJINA? Aljuš Pertinač z gostoma dr. Bogomilom Ferfila in mag. Bernardom Brščičem v TV oddaji FAKTOR; 2.6.2022
– – – + + + – – –
Poziv Vladi RS v zvezi z vojno v Ukrajini; Spomenka Hribar; 18.6.2022
– – – + + + – – –
Vojna v Ukrajini; Andrej Cetinski; 19.6.2022
– – – + + + – – –
Odprto pismo Ministrici Fajonovi; Emil Milan Pintar; 21.6.2022
– – – + + + – – –
Zanje je Ukrajina peskovnik za gradnjo fašistične države – (Medijska vojna je žal bistvena sestavina tudi te vojne) – 9.3.2022
– – – + + + – – –
Pot v vojno in nepotrebna vojna po letih hinavščine in zapravljenih priložnosti za mir; Drago Dakić Prelc; revija Obramba, junij 2022; (Kaj je bilo prej in kako je prišlo do vojne? Zakaj nihče ne govori o miru?)
– – – + + + – – –
Kronologija rusko ukrajinskega spora (YouTube); Massimo Mazzucco; 8.5.2022
Spoštovani!
Vse pobude za mir absolutno podpiram.
S spoštovanjem!
Miloš Šonc