Ali Žerdin v Sobotni piše: Dobili smo novo termoelektrarno, Teš 6. Največja investicija v zadnjem desetletju obratuje testno. Vzporedno s testiranjem poteka resno zastavljena korupcijska preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada. Francosko podjetje, ki je postavljalo Teš 6, se je korupcijski preiskavi v ZDA izognilo tako, da je brez sojenja privolilo v plačilo dobrih 630 milijonov evrov kazni, ker je v preteklem desetletju delilo podkupnine v Indoneziji, Egiptu, Savdski Arabiji, na Bahamih …
Ameriško pravosodno ministrstvo, ki je francoski Alstom prisililo v plačilo kazni, slovenske epizode pri objavi novice o rekordni globi ni omenjalo. Zanimiv pa je razlog, zakaj ameriške oblasti izrekajo kazen francoski družbi, če vemo, da so bile podkupnine izplačane v deželah tretjega sveta, ne pa v ZDA. Razlog je v tem, da je Alstom v času korupcijskih dejanj kotiral na newyorški borzi. Leta 2004, torej štiri leta pred podpisom pogodbe za dobavo opreme za 6. blok šoštanjske termoelektrarne, se je Alstom umaknil z newyorške borze. Medtem ko so se Francozi z Američani pogovarjali o višini denarne kazni, je nekdanji direktor termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik zaradi suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja ždel v priporu. Še pred štirimi leti je bil Uroš Rotnik eden najvplivnejših ljudi v državi. Ne le zato, ker je vodil termoelektrarno, ki se je lotila največje, najbolj tvegane in – kot kažejo dokazi preiskovalcev – tudi najbolj sporne investicije v zadnjem desetletju, temveč tudi zato, ker mu je vladajoča koalicija pod vodstvom tedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja zaupala še vodenje nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe, torej enega ključnih finančno-poslovnih vozlišč v državi.
Kaj se je spremenilo v letu 2014? Se je spremenila le personalna sestava politične in še kakšne elite ali pa je prišlo tudi do globinskih sprememb? Poskusimo ob koncu leta poiskati znamenja časa, ki navdajajo z optimizmom. Z optimizmom nas lahko navdaja počasna, a vztrajna krepitev družbenega imunskega sistema. Policijski preiskovalci, tožilci in sodstvo so bili v letu 2014 sposobni raziskovati, preiskati in s pravnomočnimi sodbami tudi končati kazenske procese o dejanjih, za katera se je ob koncu 20. stoletja zdelo, da bodo deležna le estetskih ocen. Dejanja, ki so ob koncu 20. stoletja veljala za svinjarije, torej neestetska, grda, so leta 2014 tudi kazniva. Ne vsa, a dovolj številna. Ne živimo več v času, ko bi bilo v imenu prehoda – prehoda iz SFRJ v neodvisno Slovenijo, prehoda iz mračnega socializma v luč kapitalizma – dovoljeno vse.
Koliko je h krepitvi družbenega imunskega sistema prispevala zadnja menjava politične elite? Odločitev o postavitvi elitne skupine policijskih preiskovalcev je bila politična, uzakonjena pa je bila skoraj pred petimi leti. Tudi spremembe v sodstvu in tožilski organizaciji so se začele v prejšnjem desetletju. Ko gre za krepitev družbenega imunskega sistema, bo nova politična oblast storila največ, če ne bo delala revolucij. In če imunskemu sistemu ne bo jemala virov za delovanje.
Kar pa še ne pomeni, da ekipa Mira Cerarja nima domače naloge. Če se namerava lotevati velikih investicij – denimo gradnje nove železniške proge do Kopra –, naj najprej zelo natančno doume, kateri deli družbenega imunskega sistema leta 2008, ko smo pognali investicijo v Teš 6, niso delovali. Pred podpisom prve pogodbe za drugi tir potrebujemo zanesljive varovalke. Priložnost za sporočilo »mestu in svetu«, da Slovenija ni periferna država, kjer je korupcija samoumevni del sistema, pa se ponuja sama od sebe. Če je Alstom v Sloveniji posloval podobno kot v Indoneziji ali Egiptu, je čas za začetek pogajanj s francosko multinacionalko. Kakšna bo odškodnina za domnevno sporne poslovne prakse?