V SINTEZI-KCD smo odločno PROTI privatizaciji NLB na način, kot si ga je začrtala slovenska vlada. Zavedamo se, da politika ni sposobna učinkovito in v korist večine upravljati državnega premoženja in je zato potrebno tudi NLB lastniško preoblikovati. Pri tem pa se naj prednostno izhaja iz spoznanja, da je bila sanacija naših bank v letu 2013 izvedena po navodilih iz tujine in v interesu tujega finančnega kapitala, ki naj bi se jih udejanjilo s privatizacijo bank. Spričo takega pristopa ne preseneča, da je bila sanacija ekonomsko in pravno izvedena neustrezno, najbolj sporni pa sta preobilna dokapitalizacija bank ter neupravičena razlastitev manjših delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic.
Država naj bi zato prednostno popravila napake, ki so bile storjene ob sanaciji bank in se šele potem lotila njihove privatizacije na način, ki bo prednostno varoval interese države Slovenije. Namesto tega je podlegla paranoji prejšnjih institucij, za katerimi stojijo, kot je razkril proces prodaje NKBM, plenilski interesi raznih bančnih korporacij in finančnih skladov. Tak hlapčevski odnos slovenskih političnih institucij do EU postaja, dolgoročno gledano, katastrofalen, saj izničuje pravico do uveljavljanja slovenskega interesa do razvoja slovenske družbe.
V SINTEZI-KCD vztrajamo pri prepričanju, da je zahteva EU za prodajo NLB nezakonita, saj izhaja iz vrste napačnih ocen o nelikvidnosti banke v preteklosti (velikost bančne luknje) in povsem napačnega razumevanja (interpretacije) njene dokapitalizacije s strani lastnika, slovenske države. Posebej problematične so zahteve po omejevanju poslovanja NLB, ki vodijo v ukinjanje bančnih podružnic, to pa v praznjenje prostora za tuje banke in posledično mogoče celo v raznarodovalno politiko v obmejnih regijah.
Ker gre pri delegirani prodaji NLB za mnogo več, kot samo za vprašanje bodočih lastnikov in cene, ponovno predlagamo slovenski vladi, da celotno zadevo v obliki pritožbe na odločitve EU preda v odločanje Evropskemu sodišču.
Programski svet Sinteze-KCD, 22.10.2018
One thought on “Stališče glede prodaje NLB”
Zdravo!
Seveda se kot pripadnik Sinteze, pa tudi sicer, v celoti strinjam s temi ocenami.
Dodajam še, da gre za odločilno fazo razgradnje države Slovenije s strani tistih, ki delujejo v korist centrov finančnega kapitala, ki pa so (tudi v tem primeru) v službi geostrateških interesov vladajočih finančno – političnih centrov “oboževanega” (tudi te faze) zahodnega turbokapitalizma.
Med politiki in drugimi, ki ta čas pri nas asistirajo pa je večinoma kombinacija tistih, ki se sploh ne zavedajo za kaj gre (nimajo znanja, izkušenj…) in tistih, seveda, ki dobro vedo za kaj gre in prodajajo sebe in državo na račun večine državljanov in narave.
Prostor za to delajo s populističnim širjenjem neresnic, strahov…, z delitvijo državljanov na leve in desne, na zasebni in javni sektor, na sto načinov na “naše” in “vaše”. Tako odvračajo pozornost od pomembnih stvari.
Primer prisilne prodaje (tudi) te banke pa je tudi primer, pri katerem se da škoda za državo in državljane pokazati v zelo konkretnih številkah.
Spomnil bi tudi (tiste, ki imamo/imajo izkušnje od takrat), kako so se na začetku zadnje finančne krize l. 2008 tuje banke začele umikati in zaostrovati pogoje dotedanjim partnerjem pri nas.
Kdaj in kako (če tudi številke in dosedanje izkušnje, tudi najnovejše, npr v zvezi s prodajo NKBM, ne pomagajo) bodo nastale razmere za organizirane spremembe procesov v korist večine državljanov in v korist narave???
Kdaj in v zvezi s čim bo prišlo do “pike na i” in s tem do pogojev za spremembe?
Koliko škode mora še nastati?
Ali pa je upravljanje države za nas pač prezahtevna zadeva….!? Upam, da ne.
Nekateri ocenjujejo (dobrohotno ali pač realno), da bo potrebnih pet, šest.. generacij, da bomo sposobni bolje upravljati državo. Morda imajo prav, toda bojim se, da (na nivoju države) takrat ne bo več česa upravljati.
Zdravo!
Seveda se kot pripadnik Sinteze, pa tudi sicer, v celoti strinjam s temi ocenami.
Dodajam še, da gre za odločilno fazo razgradnje države Slovenije s strani tistih, ki delujejo v korist centrov finančnega kapitala, ki pa so (tudi v tem primeru) v službi geostrateških interesov vladajočih finančno – političnih centrov “oboževanega” (tudi te faze) zahodnega turbokapitalizma.
Med politiki in drugimi, ki ta čas pri nas asistirajo pa je večinoma kombinacija tistih, ki se sploh ne zavedajo za kaj gre (nimajo znanja, izkušenj…) in tistih, seveda, ki dobro vedo za kaj gre in prodajajo sebe in državo na račun večine državljanov in narave.
Prostor za to delajo s populističnim širjenjem neresnic, strahov…, z delitvijo državljanov na leve in desne, na zasebni in javni sektor, na sto načinov na “naše” in “vaše”. Tako odvračajo pozornost od pomembnih stvari.
Primer prisilne prodaje (tudi) te banke pa je tudi primer, pri katerem se da škoda za državo in državljane pokazati v zelo konkretnih številkah.
Spomnil bi tudi (tiste, ki imamo/imajo izkušnje od takrat), kako so se na začetku zadnje finančne krize l. 2008 tuje banke začele umikati in zaostrovati pogoje dotedanjim partnerjem pri nas.
Kdaj in kako (če tudi številke in dosedanje izkušnje, tudi najnovejše, npr v zvezi s prodajo NKBM, ne pomagajo) bodo nastale razmere za organizirane spremembe procesov v korist večine državljanov in v korist narave???
Kdaj in v zvezi s čim bo prišlo do “pike na i” in s tem do pogojev za spremembe?
Koliko škode mora še nastati?
Ali pa je upravljanje države za nas pač prezahtevna zadeva….!? Upam, da ne.
Nekateri ocenjujejo (dobrohotno ali pač realno), da bo potrebnih pet, šest.. generacij, da bomo sposobni bolje upravljati državo. Morda imajo prav, toda bojim se, da (na nivoju države) takrat ne bo več česa upravljati.
Milan Bajželj