V SINTEZI-KCD z veliko pozornostjo spremljamo vojno v Ukrajini. Na redni seji dne 14. marca 2023 je Programski svet sprejel jasno in odločno stališče do te katastrofalne vojne:
»Pozivamo vodilne politike Združenih držav Amerike, Evropske unije, Velike Britanije, Ukrajine in Rusije, ki ste za to vojno neposredno odgovorni, da se dogovorite za takojšnjo prekinitev vojnih operacij, za premirje, za pogajanja, za mirno rešitev spora, za sobivanje ukrajinskega naroda in ruske manjšine, ki ga bodo nadzorovale enote OZN.«
Vojna je nadaljevanje politike z drugimi sredstvi in vojna je naravni pojav, kot so potresi, vulkani, požari, povodnji, padci meteorjev … Ne da se jih predvideti niti preprečiti.
Države nastajajo in izginjajo, s čimer se moramo sprijazniti. Ni gotovo, da bo Ukrajina še lahko obstajala kot država v prejšnji razsežnosti. Ko so ruskega voditelja Putina razglasili za vojnega zločinca, z možnostjo aretacije, bo ruski narod potegnil s svojim vodjem. Zato je v tej fazi poziv k pomiritvi skoraj brezpredmeten, spopad bo tekel do zmage?
V stališču SINTEZE se zato zdi najpomembnejši tisti del, ki poziva slovensko oblast, naj se vzdrži hujskanja in oboroževanjem ene strani ter se skuša postaviti v bolj nevtralno držo.
Ivan Lah, 21.03.2023
Pošiljam članek, ki ga Delo ni objavilo. Cenzura!
prof. dr. Gojko Stanič, pravnik in politolog
Spoštovani!
Spoštovanje človekovih pravic posameznika in vseh ljudi oz. naroda so osnovne pravice. Vključno seveda s temeljno pravico do življenja. Če so te pravice kršene, so predpogoji za sovraštvo in vojne.
Podpiram vsakršna in vsa prizadevanja za mir ter sožitje. V situaciji Ukrajine pa za takojšnjo prekinitev vseh spopadov.
Od naše vlade pa zahtevam, da ne podpihuje vojne in da si aktivno prizadeva za mir. To trenutno ne dela.
S spoštovanjem!
Miloš Šonc
Intervju s predsednico republike
V intervjuju, objavljenem v nedeljskem Delu 18.3.2013 , je predsednica republike poleg drugega predstavila tudi svoj pogled na vojno v Ukrajini. Tako kot bivša predsednika Kučan in Turk – prvo podpisana pod nedavnim javnim pozivom, da se vojno s pogajanji čimprej konča – je tudi sama naklonjena taki rešitvi, le da po njenem »pritiski od zunaj nič ne pomagajo, če se Rusija in Ukrajina nista pripravljeni pogajati«. To mnenje je logično, vendar je ustrezno le v primeru, če ne upoštevamo, kako je v tem primeru do vojne prišlo in kdo ima v njej ključno besedo. O tem smo lahko veliko izvedeli iz intervjuja z uglednim ameriškim ekonomistom J. Sachsom, ki ga je Delo v svoji sobotni prilogi objavilo pred kratkim, to je 11.marca. Po njegovi razlagi gre v obravnavani vojni za spopad med ZDA in Rusijo, ki krvavo in uničujoče poteka na ozemlju Ukrajine, ob aktivni podpori ZDA pa ga je izzvala do Rusije sovražna politika, ki je v Ukrajini nasilno prevzela oblast leta 2014. O tem, ali se naj prično pogajanja za njeno končanje, se morajo zato dogovoriti Rusija in ZDA, temu dogovoru pa se bo Ukrajina nedvomno podredila.
Na odločitev ZDA, da sproži proces za končanje obravnavane vojne s pogajanji, bi lahko odločilno vplivala EU. Zakaj tega ne stori, njena politika ne nudi nobenega pojasnila, pa čeprav je očitno, da je zaradi vojne poleg Ukrajine ekonomsko najbolj prizadeta prav EU. Naj v tej zvezi spomnim na izjavo predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, ki jo je izrekla na lanskem Blejskem forumu, da »mora Ukrajina v tej vojni zmagati«. Izjava je nerazumna, a ji evropska politika sledi, kot da je z njo obsedena. Po nekaterih razlagah naj bi bilo tako ravnanje v veliki meri čustveno pogojeno, povzročal pa naj bi ga oživljeni strah oziroma sovraštvo do Rusije; za sovraštvo se namreč ve, da ljudi bolj povezuje kot lepa beseda in ga zato politika rada zlorablja za utrjevanje lastne moči in v podporo vprašljivih usmeritev.
Kakorkoli že, tisti, ki skušamo slediti razumnim argumentom in ne vprašljivim čustvom, se bomo še naprej zavzemali, da se ukrajinsko morijo s pogajanji čimprej konča. V veliko pomoč so nam pri tem lahko javna občila in Delo je z objavo omenjenega intervjuja s Sachsom pokazalo, da je pripravljeno prisluhniti tudi mnenjem, ki ne sledijo slepo usmeritvam politike.
Nekaj upanja, da vojna v Ukrajini vendarle ne bo več dolgo trajala, vzbuja naslednja zadeva. Gre za nekatera zapažanja, da v ZDA vendarle spoznavajo, da ta vojna Rusijo potiska v naročje Kitajske, kar utegne slednji pri njeni energetski in surovinski oskrbi močno koristiti, to pa interesom ZDA lahko zelo škodi. Zato sam ne bom presenečen, če bodo prve obetavne spodbude za končanje obravnavane vojne s pogajanji prišle od tam, kjer jih sedanja evropska politika najmanj pričakuje.
Objava: Delo zapisa ni bilo pripravljeno objaviti .
Andrej Cetinski