Za ocenjevanje uspešnosti upravljanja slovenske države je edino verodostojno merilo primerjava Slovenije z njenimi alpskimi sosedami (!)
Aleš Žužek nam predstavi zanimivo sliko držav, katerih del ozemlja leži na alpskem območju: Monako, Francija, Italija, Švica, Nemčija, Liechtenstein, Avstrija in Slovenija. Alpske države spadajo med najbogatejše evropske (in svetovne) države, bogatejše so celo od skandinavskih. Kje je skrivnost njihovega uspeha in kje so razlogi, da je danes Slovenija najrevnejša alpska država? Leta 1938 je Slovenija imela 80 odstotkov življenjske ravni Avstrije.
V gibanju Sinteza se močno pridružujemo namigom avtorja, da je treba iskati vzroke v katastrofalno slabem upravljanju države, njenega premoženja in ustanov. Do takega sklepa so pripeljali tudi POSVETI, ki smo jih izvedli skupaj s tudi v svetu uglednimi strokovnjaki in o tem pišejo naši sodelavci v mnogih prispevkih. (Npr: Učinkovito upravljanje države se odraža v tem, da pravna država deluje vzorno in je korupcija močno omejena; gospodarsko okolje je trgu prijazno in vlada gospodarski razvoj usmerja tako, da se optimalno izkorišča konkurenčne prednosti, ki so nam dane; upravljavski nadzor podjetij v lasti države je zelo kvaliteten in državna uprava je učinkovita tudi pri pobiranju davkov in omejevanju sive ekonomije; javni sektor deluje učinkovito in stroškovno racionalno; vlado vodi oseba, ki je etično neoporečna in vešča vodenja večjih socialno-ekonomskih sistemov.)
Vztrajno gojenje in podpihovanje “tradicionalne družbene razklanosti” je le krinka in maska za to, da se za njo skrije delitev zadnjega privatizacijskega plena. Zakaj pa tradicionalno “črna” Bavarska in njena “rdeča” prestolnica (München) lahko mirno in uspešno vodita državo.
Poglejmo sliko, kaj nam jo prikazuje Aleš Žužek (vir: Planet Siol.Net )
Zakaj je Slovenija najrevnejša alpska država ?
Zakaj je Avstrija bogatejša od Slovenije ?
Bi se morala Slovenija zgledovati po Bavarski?
Pozdravljeni!
Stanje v Sloveniji je posledica razmer oziroma družbeno-ekonomskega razvoja v minulem obdobju in odnosa kulturno-etičnih vrednot ljudi (primarno strukture na oblast) v odnosu do družbenega sistema v preteklosti in sedanjosti.
Kontinuiteta razvojnega procesa vsake družbe (ali nacionalne skupnosti) omogoča stabilne pogoje za delo in življenje, zato lahko objektivno primerjamo tiste subjekte (ali države), ki imajo podobne pogoje v tehnološkem in družbenem smislu. Primerjava Slovenije z Avstrijo in Bavarsko je zato neustrezna in ne daje pravih odgovorov za oblikovanje prave vizije in strategije razvoja, ki pa je Slovenija žal nima.
Vsaka družbena skupnost mora oblikovati sebi specifičen družbeno-ekonomski sistem, ki ji bo zagotavljal optimalen razvojni proces, glede na njene družbeno-ekonomske danosti ali potrebe in možnosti razvojnih virov s katerimi določena družbena skupnost razpolaga!
Nobeno družbeno (manjšo, oz. večjo) skupnost ali državo ni mogoče uspešno voditi, če cilji in usmeritve razvojnega procesa niso v praksi usklajeni z zahtevami in pričakovanji posameznih pravnih in fizičnih subjektov, ki tvorijo gonilno silo ustvarjalnega razvoja in predstavljajo realne temelje razvojnega procesa.
Mnogo bolj, kot primerjava Slovenije z drugim družbenim subjektom, je pomembno so odgovoriti na vprašanje, zakaj Slovenija ne more biti boljša, kot je in zakaj ne more biti najboljša tam, kjer ima vse realne pogoje ali objektivne primerjalne prednosti pred drugimi!
Za sedanjost in prihodnost razvoja Slovenije je najpomembnejši delovni človek in njegovo povezovanje ter ustvarjalno sodelovanje in vloga v skupnem razvojnem procesu celotne nacionalne skupnosti! V tem procesu, pa mora organizirana civilna družba prevzeti primarno vlogo v procesu odločanja o skupnih zadevah , da se vsi segmenti potrebni za razvojni proces uskladijo s potrebami in možnostmi vsakega posameznika in družbene skupnosti, kot celote!
Saj res, zakaj je Slovenija najrevnejša alpska država?
Nesporno je, da je Slovenija v tako globoki krizi, ker je njen upravljavski model, mislim tega, ki se uresničuje v praksi, povsem podrejen interesom ozkih skupin, špekulantom povezanih v nevidni mreži in v službi svetovnega finančnega kapitala. Da pa ta deluje tako, kot bi rep mahal s psom ( mislim na finančni sistem), smo slišali na enem od naših posvetovanj ( dr. Rizman).
Na tem svetu ni vlade, ne družbene sile, še manj programa, ki bi lahko popeljal svet ali posamezno državo iz krize ob ohranjanju obstoječega neliberalnega ekonomskega modela, predvsem modela delitve in njenega finančnega sistema.
Tudi kakovostni premik v upravljanju države in njene lastnine, pa tudi podjetij, ne more popeljati Slovenije iz krize, ker smo v toku reke (neoliberalni model delitve in njen finančni sitem), ki teče proti prepadu Niagarskih slapov, kjer pa se vse raztrešči in ostanejo le vodna meglica in kapljice.
Ekonomija, kot je slovenska ne more stopiti na pot razvoja in neodvisnosti, če mora samo iz državnega proračuna letno odvesti milijardo evrov v svetovni finančni sistem! To pa pomeni, da se mora prav za toliko dodatno zadolžiti, če želi ohranjati obseg družbenega proizvoda. Res je, da nas je v to ujetost v svetovno finančno industrijo, popeljala politika s svojim katastrofalnim upravljanjem, vendar nam ta ugotovitev nič ne pomaga. Potrebno je torej, da se otresemo ujetosti v ta model svetovne finančne industrije in korenito spremenimo model upravljanja v državi.
Kaj torej storiti?
Dva temeljna premika sta potrebna, da država Slovenija začne korakati iz krize. Prvi je, da korenito izboljša kakovost upravljanja na vseh nivojih, ki bo temeljilo na človeški etiki, morali, kompetencah in odgovornosti. O tem drugič. Pravzaprav smo v gibanju Sinteza na to vprašanje že dali odgovor oz. ponujamo rešitev. Drugi premik pa mora storiti na ekonomskem in finančnem področju:
Predvsem mora prenehati z zadolževanjem v tujini in plačevanjem oderuških obresti (Kristus je to štel za največji greh) in hkrati prenehati z zategovanjem pasu, ker to vodi samo v nadaljevanje stagnacije na vseh področjih, hkrati pa povečati domačo potrošnjo in vlaganja v trajnostni razvoj.
Na prvi pogled je to kontradiktorno in nemogoče. Pa je mogoče!
Vladi in politiki zato ponujam enostavno in izvirno rešitev. Predlagam, da namesto obveznic in zadolževanja v tujini izda »državne zadolžnice« in z njimi financira proračunski primanjkljaj in razvojne projekte.
Državne zadolžnice bi bile nominirane v evrih, izdane v obliki knjižnega denarja in kartic za državljane, brez obresti in brez možnosti menjave za druge valute. To pomeni, da bi tisti del javnih izdatkov, ki jih država ne more financirati iz obstoječih prilivov plačevala proračunskim porabnikom z zadolžnicami.
Tak denar bi bil zakonito plačilno sredstvo in bi povečal domačo potrošnjo, ta pa bi povečala domačo gospodarsko rast, zaposlovanje in prilive v javno blagajno. S tem denarjem tudi ne bi bilo sive ekonomije, ker bi plačilni promet potekal izključno negotovinsko preko Javne banke.
Davčni zavezanci bi lahko del davčnih obveznosti, v sorazmernem deležu, kot so tudi njihovi prihodki iz naslova državne zadolžnice, plačevali s tem plačilnim sredstvom.
Tako bi se izdane državne zadolžnice, kaj kmalu, v veliki večini pred zapadlostjo, vrnile v javno blagajno in bile na ta način »poplačane«. Predvsem pa bi v državi odpadla potreba po dodatnem zadolževanju v tujini.
Pri tem se pojavi samo vprašanje, ali ima politika »jajca«, da nek tak projekt izpelje, ali bo potrebna predhodno še zamenjava oblasti političnih strank in omrežij, ki so v službi finančne industrije, z ljudsko oblastjo. Državljani bi ob pravi predstavitvi bili na njeni strani in tudi večina državljanov Evrope.
Samo ta in taki radikalni ukrepi in tovrstne strukturne spremembe lahko Evropo in Slovenijo popeljejo iz krize. V nasprotnem primeru pa bo politika vodila narod in državo iz krize v katastrofo in od tu v kolaps celotnega sistema.
Ne mislim, da so moji predlogi v celoti dodelani in absolutno pravilni, so pa pomemben kamen v mozaiku iskanja pravih rešitev.
Vem, da se Andrej glede državne zadolžnice ne strinja z mano. To je dobro, ker različni pogledi in ideje lahko rodijo le boljšo rešitev, vendar rešitev ni v akademskem prerekanju pač pa le v realni praksi in konkretnih rešitvah. Konkretno rešitev pa bo morala civilna družba ponuditi na volitvah. Pa zelo konkretno in enostavno, da bo razumljivo večini.
Lep pozdrav vsem, ki razmišljate in želite dobro Sloveniji in Slovencem.
Silvester Koprivnikar
dr. Otmar Zorn, Iskra Zaščite, za Vrh slovenskega gospodarstva.
“Več znanja, več dela, več poguma, manj politike…. Vlado, ki spoštuje zakone in ne politikov, ki so v kazenskih postopkih…”