18.10.2012 organiziramo v dvorani Državnega sveta posvet z naslovom Kaj mora Slovenija storiti za izhod iz krize in kako zagotoviti družbeno in gospodarsko rast?

To je tretji posvet gibanja Sinteza v okviru serije posvetov, na katerih razmišljamo o vzrokih globoke gospodarske in družbene krize ter kako najti izhod iz nje. Zdi se, da kriza pri nas kaže posebej zlovešč obraz in da rešitve, ki jih trenutno ponuja politika, ne bodo omogočile, da se uspešno izvlečemo iz nje.

Na prvem posvetu o etiki in vrednotah smo potrdili široko uveljavljena spoznanja, da je temeljni vzrok krize umanjkanje splošnih etičnih načel in humanističnih vrednot v političnem in gospodarskem odločanju kot tudi pri ravnanju posameznikov. Izpostavilo se je vprašanje, kako temeljna etična načela in vrednote, ki so omogočile dosedanji razvoj civilizacije, ponovno umestiti v našo družbeno in individualno zavest in zagotoviti, da jih bomo upoštevali pri svojem ravnanju na vseh ravneh. Sodelovali smo tudi pri pripravi zbornika Javna etika in integriteta, ki bo javno predstavljen v začetku novembra.

Ključno spoznanje drugega posveta je bilo, da je pri nas temeljni vzrok za globino krize slabo upravljanje z gospodarskimi in drugimi razvojnimi resursi. V ospredju razprave je bilo upravljanje na ravni države predvsem v okviru političnega sistema. Namesto široke demokracije se vse bolj uveljavlja partitokracija. Bučar pravi: “Stranke oblikujejo koalicijo o vladanju, t. i..koalicijski dogovor. Poslanci so iz tega dogovora že izločeni. Dogovor temelji na predpostavki, da stranke že v celoti obvladujejo svoje poslance, sicer bi bil dogovor brezpredmeten…. Koalicijski dogovor tako ni dogovor o vsebini bodoče politike, in to tudi ne more biti, ampak je dogovor o delitvi moči med strankami.” Izpostavlja se vprašanje, kako izboljšati politični sistem, da bodo pri političnem odločanju upoštevani predvsem vitalni interesi prebivalcev in družbe kot celote namesto ozkih interesov političnih in drugih interesnih grupacij, in kako dosegati čim večje družbeno soglasje v tem procesu.

Na tretjem posvetu bo verjetno še izrečena kakšna beseda tudi na te teme. Vendar želimo posebej poudariti, da imamo namen razpravljati predvsem o tem, kako najti izhod iz krize, najprej seveda iz gospodarske, kar bo omogočilo tudi izhod iz socialne in splošne družbene krize. Mednarodne izkušnje (P. Kraljič in drugi) so dragocene. Prepričani smo, da je krizo mogoče obvladati in preseči, a treba se je bo lotiti drugače kot doslej. Predvsem pa je potrebno doseči čim večje družbeno soglasje. Zato na posvet poleg civilne družbe vabimo tudi predstavnike politike, sindikatov in gospodarstva.

Zavedamo se, da z enim oziroma s tremi posveti ni mogoče obdelati tako kompleksne problematike, kot je izhod iz krize. Želimo pa prispevati svoj del k tem naporom. Pri tem izhajamo iz temeljnih idejnih izhodišč, da mora biti država v službi vseh državljanov ne le ozkih skupin, da je treba vsem ljudem zagotoviti osnovno človeško dostojanstvo kar vključuje tudi možnost, da si lahko vsakdo zagotovi človeka dostojno eksistenco, da je delo kapitalu enakovreden gospodarski dejavnik!