Zadnja leta je Evropska unija (EU) zaradi lastne neprimerne politike doživela pomembne spremembe, ki bodo močno bremenile njen jutrišnji razvoj. Oglejmo si tri, po mojem najbolj relevantne. Najprej to: pred tremi leti je EU ekonomsko še obsežno sodelovala s sosedno surovinsko bogato Rusijo, danes pa je z njo posredno v vojni – ta sicer neposredno poteka v Ukrajini – a tega sodelovanje ni več, predvsem ekonomske posledice vojne pa so tudi za EU izjemno resne. Drugič, EU v primerjavi s Kitajsko in ZDA vse bolj zaostaja v konkurenčnosti, predvsem zaradi dveh razlogov: eden je njena močno poslabšana oskrba z energijo zaradi vojne v Ukrajini, drugi pa je njen skromen tehnološko razvoj, kar je ena od posledic njene neprimerne razvojne politike. In še tretja sprememba: EU je pretekla leta svojo zunanjo in ekonomsko politiko nerazumno podredila interesom ZDA in si je tako otežila lasten razvoj pa tudi ekonomsko in politično sodelovanje s preostalim svetom.
Zaradi gornjih sprememb bomo v EU v prihodnje živeli slabše, kot bi v primeru, če bi njena politika pretekla leta ravnala bolj razumno. Zato je toliko bolj pomembno, da se ne vztraja pri dosedanji politiki, pač pa se naj ta v prihodnje prednostno zavzema za naslednje cilje: čimprej je potrebno s pogajanji končati vojno v Ukrajini; znebiti se je potrebno vazalske odvisnosti od ZDA; okrepiti je potrebno konkurenčnost EU in upravljavsko učinkovitost njene demokracije. Ti cilji so nedvomno zahtevni in to naj bi se upoštevalo pri oblikovanju nove Evropske komisije (EK), saj bo prav od nje v največji meri odvisno, kako uspešni bomo pri njihovem uresničevanju.
Proces oblikovanja nove Evropske Komisije EK (vlade) že poteka in o njeni prihodnji sestavi že veliko vemo. Tudi v naprej jo bo po že sprejeti odločitvi evropskega parlamenta vodila dosedanja predsednica, kar ni ravno primerna kadrovska rešitev. Predsednica je tudi že pripravila predlog prihodnje sestave komisije: poleg nje bo v njej 6 izvršnih podpredsednikov in 20 članov komisije (ministrov), skupaj torej 27 oseb. Predvsem predlog kandidatov za podpredsednike že nakazuje nekatere smeri prihodnje evropske politike, za katere se bo zavzemala nova-stara predsednica in zato je o tem vredno povedati nekaj besed.
Najprej o spolni sestavi podpredsedništva. V njem naj bi bile štiri ženske in dva moška. V osrednji vodstveni ekipi (predsednica in 6 podpredsednic-kov), ki bo v naslednjih letih odločilno vplivala na dogajanja v EU, bosta torej 2 moška in 5 žensk. Ta spolna sestava bo za mnoge moteča in splošno ne bo dobro sprejeta. Tudi sicer upravljavske učinkovitosti komisije verjetno ne bo najbolje podpirala. Predsednica pa bo pri njej nedvomno vztrajala in parlament ji pri tem ne bo delal težav.
Še o področjih, za katera naj bi bile pristojne posamezne podpredsednice. Za zunanjo politiko naj bi bila pristojna kandidatka, ki prihaja iz Estonije, za varnost, tehnološko suverenost in demokracijo pa kandidatka Finske. Naštete pristojnosti obeh podpredsednic bodo ključne pri uresničevanju prednostnih ciljev EU, ki jih navajam v začetku tega zapisa. Drugače povedano: za prenehanje vojne v Ukrajini, odpravo vazalske odvisnosti od ZDA, učinkovit tehnološki razvoj EU in večjo učinkovitost demokracije naj bi prednostno skrbeli izvršilni podpredsednici EK, ki prihajata iz baltskih držav, ki mejita na Rusijo. Ta rešitev dopušča različne komentarje, med drugim predvsem mnenje, da je v nemajhni meri vprašljiva. Ostala 4 podpredsedniška mesta pa so namenjena kandidatom, ki jih predlagajo večje evropske države. Konkretno: kandidat Italije naj bi skrbel za kohezijo in reforme, francoski za industrijo in notranji trg, španska kandidatka za konkurenčno tranzicijo in romunska za izobraževanje ter socialo.
Za razumevanje procesa oblikovanja nove Evropske Komisije (EK) pa tudi splošnih dogajanj v EU je primerno upoštevati naslednje. EU je v resnih težavah, za katere je v nemajhni meri neposredno odgovorna njena dosedanja EK, posredno pa njen parlament, saj je ta dolžan ukrepati, ko izvršna oblast ne deluje zadovoljivo, a tega ni storil. Za uspešno obvladovanje težav, v katere je zašla, potrebuje EU predvsem učinkovito vlado (EK) , kar naj bi bila prednostna skrb njegovega parlamenta. Po tem, kar navajam v tem zapisu, je očitno, da ta te izjemno pomembne naloge ne bo zadovoljivo opravil. To njegovo, za koristi večine zelo neprimerno ravnanje, je slej ko prej predvsem odraz nemoči današnje demokracije, saj se je ta izrodila v strankokracijo, to je politično ureditev, v kateri vladajoče politične stranke splošne družbene interese brez resnejših omejitev podrejajo lastnim koristim in interesom kapitala. Stranke se tej ureditvi seveda niso pripravljene odreči in tako je formalno demokratično upravljanje držav vse manj učinkovito, neredko prav porazno. Tragične posledice takega upravljanja doživljajo številne države, v zelo zaostreni obliki žal tudi EU. In očitno se glede tega še lep čas ne bo nič spremenilo.
Andrej Cetinski, Sinteza