Dušan Hrček, nekdanji direktor Hidrometeorološkega zavoda RS in vodja urada Svetovne meteorološke organizacije za Evropo v daljšem članku z naslovom Neodgovorno bi bilo zamuditi priložnost za spremembe, ki vodijo družbo v blaginjo govori tudi o:

Potrebi po prenovljeni ustavi
Ustava zagotavlja državljanom veliko pravic. Ko je treba pravice uresničevati, se rado zaplete, saj ni poskrbljeno za mehanizme, ki naj bi omogočali njihovo uresničevanje. V volilnem času končno prihajajo v ospredje razprave o razvojnih vprašanjih, o naši prihodnosti. Svež veter je zavel v sindikatih in gospodarski zbornici. Srečna okoliščina izida predsedniških volitev je, da imamo po daljšem času predsednika, ki začenja svoj drugi, zadnji mandat. Zaradi tega se bo lahko neobremenjeno posvetil zagonu celovite prenove ustave na osnovi jasne vizije ravnotežja v družbi, vključno s pravico predsednika države do ustavnega veta. Koliko je Slovenija izgubila, ker predsednik države nima ustavne pravice poseči proti ukrepom, ki so državljanom hudo kratili človekove pravice?! Z okrepitvijo pristojnosti ima predsednik odgovornost, ki pritiče edinemu neposredno izvoljenemu politiku v vrhu demokratične države. Ustvarjalno sodelovanje vseh dejavnikov na poti trajnostnega razvoja vodi tudi v pomiritev nasprotij iz preteklosti. Ob prenovi ustave gre tudi za izboljšanje volilnega sistema in ustanovitev pokrajin, kar bo v pomoč pri doseganju razvojnih ciljev. Predsednik države formalno ni predlagatelj sprememb ustave. S svojo avtoriteto pa je nepogrešljiv za začetek in nemoten potek procesa, ki vodi do trdnejših temeljev za delovanje in razvoj države.

Uresničevanju vizije ravnotežja v državi
Za Slovenijo velja, da je skozi stoletja oblikovala pot sonaravnega ali trajno uravnoteženega razvoja. Če sledimo tej hvalevredni usmeritvi, ki dobiva vse večji pomen tudi v svetu, je vizija (cilj) razvoja Slovenije lahko le ena: ravnotežje v družbi in okolju. To je vizija za leto 2050 in še daleč naprej. Nikakor ne gre za uravnilovko. Ne gre tudi za to, da bomo ravnotežje kdaj dosegli. Gre, podobno kot v naravi, za nenehen proces vzpostavljanja ravnotežja, saj obstajajo dejavniki, ki delujejo v nasprotni smeri, tako v naravi kot v družbi.

Prednostih, ki so hkrati tudi razvojne priložnosti
Prva je prebivalstvo, dobro izobraženo, ustvarjalno, inovativno, pripravljeno na vzajemno pomoč in prostovoljno delo. Druga prednost je izredna pokrajinska in podnebna raznolikost, raznolikost tipov tal in biotska raznovrstnost. Tretja prednost je lega sredi Evrope, obenem pa na vratih Balkana in s tem križišču pomembnih evropskih poti. Ozemlje Slovenije predstavlja stik kar štirih evropskih kulturnih prostorov: slovanskega, romanskega, germanskega in madžarskega. Bogastvo različnosti, zgoščeno v prostoru, je izvrstna priložnost za mednarodne vzorčne projekte sonaravnega razvoja.

Volitve v državni zbor leta 2018 so enkratna priložnost
Trdega prehoda v demokracijo v Sloveniji ni bilo. Kljub temu so se pojavili znaki anarhije in korupcije, ki še obstajajo. Vnema za lastninjenje družbenega premoženja je pač prevladala nad vnemo za postavitev trdnega razvojnega okvira države. Vsekakor so glavne niti odločanja v rokah poslancev DZ.
Ključno je torej, da volivci prebudimo interes strank in bodočih poslancev za resnične spremembe. Volitve v državni zbor leta 2018 so enkratna priložnost za predstavitev različnih poti do izbranega cilja – nenehen proces vzpostavljanja ravnotežja v družbi in okolju. To pa zahteva tudi prenovo ustavnih kategorij, kot so vloga predsednika in civilne družbe, volilni sistem in upravljanje države ter njenega premoženja, ustanovitev pokrajin, ipd.

Po članku Dušana Hrček priredil Miroslav Marc, Sinteza, 23.1.2018