Neučinkovit nadzor nad porabo denarja v slovenski javni upravi
Poročilo Računskega sodišča (RS) »Učinkovitost ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in skladov« se nanaša na učinkovitost ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in skladov, katerih ustanoviteljica je država. Na osnovi splošne ugotovitve, da ureditev financiranja in delovanja v letih 2012 in 2013 ni zagotavljala učinkovitega delovanja – omogočala je preveč izjem; tudi zaradi področnih predpisov; ter široke možnosti za samovoljo vodstev – je RS v letu 2015 poslalo svoje inšpektorje v 23 javnih agencij in skladov. Te so nato obljubile bolj »spodobno« delovanje, postavitev »merljivih, dosegljivih, pomembnih in časovno opredeljenih ciljev« in celo ukinitev kakšne institucije. Sprašujem Računsko sodišče in/ali Ministrstvo za javno upravo o dejanskih rezultatih glede na dane obljube?
Še slabša je slika novih in novih »komisij in delovnih teles« (seznam iz leta 2014 je kazal 274 takšnih institucij ?!?), ki jih je ustanovila vlada oz. njena ministrstva. Vse te »komisije, odbori, sveti, delovne skupine…« imajo svojega vodjo, sekretarja, podsekretarja in druge javne uslužbence višjega ranga…
In še slabša je slika »svetovalcev vlade«, ki po pogodbah svetujejo vsem mogočim vladnim institucijam. Zadnji seznam, ki je prispel na moj PC (»Vladni svetovalci v slovenistanu«), kaže astronomske vsote izplačanega denarja (do 636.092 EUR v letu ?), ki so ga prejeli posamezni »svetovalci« za svoje pogodbeno delo. Zaželen je «uradni«, javni pregled prihodkov vseh, ki so »svetili« v letu 2017!
Ustanavljanje novih in novih institucij, bogato najemanje najrazličnejših svetovalcev me je vzpodbudilo, da si spet zastavim nekaj vprašanj:
1) Po kakšnem zakonu ali kakšnem drugem pravnem aktu lahko nekdo (kdo in kdaj?) ustanovi javno agencijo, javni sklad, »komisijo« (ali drugo delovno telo) oz. jo ukine? Ali pa najame svetovalca, ki ga potrebuje pri svojem delu?
2) Koliko dodatnega proračunskega denarja je dovoljeno za funkcioniranje vseh mnogih institucij in plačevanje raznih svetovalcev? Koliko dodatnih ljudi je v njih tako ali drugače vključenih, bodisi kot zaposleni, zunanji sodelavci, pogodbeniki?
3) Kdo nadzira njihovo delo, kdo jim določa njihov program dela in kdo ocenjuje uspešnost (ali neuspešnost) njihovega dela, kdo jim dovoli njihovo kadrovsko zasedbo? Komu morajo letno poročati o svojem delu in financiranju?
4) Kdo določa plače v »komisijah, odborih, svetih, delovnih skupinah«, njihovim vodjem, pomočnikom… in kdo vse nadzira njihovo učinkovitost? (Nihče?) Kdo določi višino pogodb za svojega svetovalca?
5) Kdo v vladi (Ministrstvo za javno upravo?) bo naredil celovito analizo teh institucij in nato predlagal morda tudi kakšno ukinitev? Kako je z naročanjem zunanjih storitev »svetovalcev«, ali so tu kje kakšne omejitve, ali pa lahko to vsakdo počne po svoji lastni presoji?
Obveščen človek lahko razmišlja o tem, koliko javnih sredstev bi lahko prihranili v državnem proračunu!? Pa tudi o tem, da bodo »kukavice« po letošnjih volitvah verjetno spet odlagale svoje odvečne kadre v obstoječa ali nova »gnezda«?
Vito Šoukal, Sinteza, 28.2.2018