21. september je Mednarodni dan miru.

Tudi današnji 21. september 2024 naj bi bil dan, ko se prekinejo sovražnosti in vojne, ko se intenzivirajo prizadevanja za mir in sožitje.

A vendar se zdi, da so naše prioritete usmerjene drugam. Ne na Cerje in v Ljubljano ali morda druge kraje, kjer se skuša opozoriti na mir. Vsakodnevna banalnost potrošniške družbe, indiferentnost, zanikanje sedanjosti in dejstev, spregled genocida in iskanje izgovorov, je pozornost usmerila na sobotne nakupe, na podelitev državnega odlikovanja reda za zasluge s strani predsednice ansamblu Štirje kovači v Slovenj Gradcu, na zbiranje mladih vernikov v Stični, od koder ni bilo slišati besede o miru in še kam drugam.

Skratka, več kot povedno!  Odnos do miru je degradiran v zadnjo prioriteto razmišljanja in delovanja ne le najvišjih državnih predstavnikov, temveč tudi običajnih državljanov in predvsem mladih. To se jih očitno ne tiče. Neobčutljivost, ki boli!

Velika škoda je, da organizator ni sposoben pritegniti širše javnosti in predvsem mladih. Razen redkih turistov, ki so snemali prireditev in začudeno gledali, ko je policijski okester igral znano Imagine Johna Lennona smo bili večinoma starejši tisti, ki smo z navzočnostjo izražali skrb za razmere v svetu.

Še večja škoda pa je, da niso poslušali in slišali odličnega govornika, pesnika, pisatelja, dramatika  in režiserja Vinka Möderndorferja. Njegov govor poln resnic, besed o miru in vojnah, besed o sobivanju, o politikih in vojakih ter običajnih ljudeh je bil pravzaprav krona proslave.

Kot mi je rekla ena od udeleženk: »Boljšega in bolj verodostojnega govornika ni. Še dobro, da ne govori kdo iz vrha slovenske politike.« Pravzaprav se lahko le strinjam in priporočam, da najdete naveden tekst kje na spletu. Seveda ga na javni TV ne boste videli in slišali. Pač odraz očitno večine do življenja in smrti, do vojne in miru. Škoda za človečnost.

Naj bo ta kritičen zapis tudi poskus razmisleka vsakogar od nas o temeljnih vrednotah življenja.  

S spoštovanjem!

Miloš Šonc