Iskanje rešitve v katarzi ali kazni za minulo razsipno dejanje je naravno in človeško. Še posebej, če naj bi bili za razsipnost kaznovani drugi. V začetku krize so bile aktualne predvsem razprave o krivdi in kazni. Kaznovali naj bi tajkune, neodgovorne bankirje, gradbene barone ter požrešne investitorje. Pravih krivcev kot tudi naključnih grešnih kozlov pravosodje ne pri nas ne v drugih državah, ki jih je prizadela kriza, še ni utegnilo resneje obravnavati… Zdaj se je kriza toliko poglobila, da niti za blaženje frustracij niti za resnično reševanje javnih financ ni več dovolj le iskanje in kaznovanje krivcev, ampak se moramo vsi skupaj spraševati, kdo naj si bolj zategne pas, pri kom naj država najbolj varčuje. Poleg zgoraj naštetih krivcev se je krog tistih, ki bi se glede na javno mnenje morali žrtvovati za skupno dobro, razširil še na javne funkcionarje, državne uradnike, upokojence z visokimi pokojninami in uslužbence z visokimi prejemki. Posploševanje, da naj država vzame denar tam, kjer je, in naj ga da tja, kjer ga primanjkuje, je spet povsem človeško in naravno.
Največji izziv za politike je, kako politično prodati volivcem spremembe, ki bodo številnim znižale življenjski standard. Neprijetne spremembe so sprejemljivejše, če jih ljudje dojemajo kot spremembe, ki naj dosežejo večjo pravičnost. K videzu pravičnosti pomembno pripomoreta osebni zgled in sposobnost, da se v ukrepe vključi očiščenju naklonjen sentiment med volivci… Sposoben politik v demokraciji lahko uspešno izvede nepriljubljene ukrepe le, če je sposoben stalno vzdrževati ad hoc interesne koalicije, ki večinsko podpirajo zdaj eno zdaj drugo reformo. Vprašanje pa je, ali si z izvedbo takih ukrepov lahko prisluži vnovično izvolitev na oblast.
Med držo »očistiti vse, kar je gnilega« in sedanjim čakanjem na boljše čase je cela vrsta političnih izbir. Bolj ko so te dolgoročno usmerjene, bolj so za družbo koristne in več interesnih skupin jim bo nasprotovalo. Tisto malo uspešnih reformatorjev ima naslednje skupne značilnosti: ukrepajo hitro, sposobni so sklepati ravno prav široka zavezništva v razmeroma kratkem času, z javnostjo komunicirajo neposredno in se zanašajo na vtis pravičnosti, ki ga dosežejo s svojo karizmo in osebnim ravnanjem.
Matej Kovač, Finance, 22.11.2011
Slovenija je v prelomnem obdobju, sedaj ne gre samo zato kdo bo zmagal in vladal, temveč predvsem kdo bo ustavil vsem znane neustavljive negativne trende. Poleg že znane ekonomsko finančne krize, katero je generiral predvsem nenasiten pohlep posameznikov, ki so s pomočjo , skritih botrov iz ozadja pahnili Slovenijo mnogo bolj na dno, kot bi jo sicer globalna kriza. Po vsem svetu smo priča vrenju in hrepenenju po spremembah, kar je prisotno tudi pri državljanih Republike Slovenije. Razpis predčasnih volitev v Sloveniji , ki bodo 4.12.2011 je vlilo upanje in se je nakazovalo, kot resna napoved za prepotrebne spremembe na političnem in tudi širšem družbenem področju. Seveda sedanje neoliberalno usmerjene politične elite ne želijo oditi in prepustiti novim demokratičnim silam. Svoje pozicije branijo z vsemi možnimi sredstvi. Preko medijev katere obvladujejo s kapitalom, ustvarjajo vsesplošno klimo, v okviru katere z neverjetno agresivno kampanjo usmerjajo državljanke in državljane k posameznim odrešenikom, ki pa to zanesljivo niso, zanesljivo pa želijo odrešiti in potešiti le svoj pohlepni nagon, po šeee!
Ne evolucija,
smo v razmerah, ki odzvanjajo,
revolucija, revolucija, revolucija.
Če bomo še naprej ponižno
in potrpežljivo trpeli,
bomo vedno večji nič imeli !
Revolucija krasno se slisi. Pometimo staro in pride novo. Da toda kaksna? konzervativna leva ali desna? Revolucija je bila se vedno instant resitev? Dejanske revolucije niso bile nikoli revolucije pac zgodovina nas tako uci