… morajo priti z jasnim demokratičnim programom!

Dne 29. 09. 2021 sem kolegu N. Tošu in sodelavcem v »Zavezništvu« (ter preko njih prvakom opozicijskih strank) poslal kratko pismo, s katerim sem želel opozoriti, da številni državljani poteze opozicijskih strank dojemamo malo drugače, kot jih sami vidijo. Na predlog kolegov iz SINTEZE-KCD posredujem kratek povzetek pisma:

»Seveda se strinjam, da je ta vlada nikakršna in da bi se je morali čimprej znebiti. Je ohola, revanšistična, nesposobna, nedemokratična, povezuje se z elementi skrajno desnega neofašizma in mafijskimi združbami. Vladati hoče mimo zakonodaje, z dekreti (dekretizem), polašča si zakonodajne pristojnosti Parlamenta in razgrajuje institucije civilnega nadzora. Uničila je medije, ki so opozarjali na njen nepotizem in sistemsko korupcijo, v kateri smo s to vlado postali evropski prvaki.
Vendar zame ni dovolj, da se poskušamo znebiti te vlade, ki je prava sramota. S tem, ko opisujem njene napake, poskušam opozoriti, kakšna nova vlada ne bi smela biti. Ne gre torej za to, da to vlado enostavno zamenja neka druga vlada, bolj sredinska ali mogoče malo bolj leva. ZAMENJATI JO MORA DRUGAČNA, BISTVENO BOLJŠA VLADA.
Prepričan sem, da bi morala ta drugačna vlada kot svoje bistvene naloge, poleg demokratizacije, prepoznati in sprejeti predvsem:
-Spremembo volilnega sistema, saj nam sedanji generira negativno kadrovsko selekcijo;
-Na drugo mesto postaviti frontalen boj proti sistemski korupciji, kar pomeni tudi obnovo za to potrebnih (kriminalističnih) institucij. Kaj nam pomaga gospodarska rast, če pa je večino prigaranega plen mafijskih združb;
-Globalno obnovo sistema demokratičnega nadzora politike (krepitev vloge KPK, Informacijske pooblaščenke, Računskega sodišča, neodvisnega tožilstva), predvsem pa referendumskega sistema. Sprejeti mora načelo, da vlada vse pomembnejše sistemske rešitve preverja z referendumom. Brez referendumskega nadzora je in bo sleherna politika vselej v nevarnosti, da jo zapeljejo neki lastni, parcialni interesi. Ni politične demokracije brez demokratičnega nadzora politike s strani državljanov;
-Neoliberalizem in profitarsko rezoniranje, ki ga nam vsiljujejo mednarodne finančne hobotnice, zamenjati z modelom sonaravnega bivanja.

To niso neke moje radikalne ideje, s temi zahtevami se v SINTEZI-KCD srečujemo vsak dan. To pomeni, da opozicijski kandidati za volilno zmago ne smejo računati, da jim bodo volivci naklonili zaupanje samo na podlagi sovraštva do sedanje vlade. Ne, opozicijski četverček si ga mora prislužiti z jasnim demokratičnim programom.
Prvo napako so storili že s tem, da se niso bili sposobni dogovoriti za predvolilno koalicijo, vsaj programsko, če že ne volilno. Drugo so naredili, ker v opredelitvi svoje povolilne koalicije preveč poudarjajo, da ne bodo sodelovali s strankami, ki zdaj vladajo z Janšo. Seveda je to prav, toda zapisati bi morali, da ne bodo sodelovali s strankami, ki zdaj v tej vladi prakticirajo nedemokratično politiko, ki se niso sposobne upreti korupciji, ker razgrajujejo inštitucije civilnega nadzora, ker sodelujejo v nasilju nad mediji, itd. V njihovi politični retoriki je mnogo preveč poudarjanja distance do janšizma, premalo pa razumevanja interesov državljanov in empatije do njih. Premalo programa, preveč ograjevanja.
Predlagam, da tisti, ki imate redne stike z opozicijskimi liderji, te opozorite, da doslej še zdaleč niso prepričali volivcev, da bo nova vlada, ki se je nadejajo, boljša, bistveno drugačna od sedanje vladne polomije, kar zadeva odnos do državljanov, korupcije, nepotizma, pripravljenosti, demokratizirati volilni sistem, itd.
Da se jim ne bo na volitvah zgodila kakšna nova instant stranka. Delež še neopredeljenih volivcev je svareče velik.«
Emil Milan Pintar, Sinteza, 30.9.2021