Imperiji nikoli ne pozabijo, da so bili imperiji.

Pod gornjim naslovom je Delo v sobotni prilogi objavilo obširen intervju z Iztokom Mirošičem,  našim veleposlanikom v ZDA (v nadaljevanju: I.M.), Tega, da številni Slovenci današnji ameriški zunanji politiki nismo naklonjeni, I.M. ne sprejema dobro in zato je večji del intervjuja namenil dokazovanju, da je ta politika še vedno najboljše, kar danes premore zahodna demokracija. Tudi glede ameriške politike v zvezi z vojnama v Ukrajini in Gazi  nima pomislekov, saj naj bi bila njena vloga predvsem varovanje demokracije, v primeru Ukrajine pa tudi zaščita slednje pred  imperialnimi  ambicijami  Rusije. Sicer naj bi se v svetu rojevali trije centri politične moči, od tega je eden demokratičen (ZDA), dva pa sta izrazito avtokratska (Kitajska, Rusija). Slovenija kot majhna in demokratična država ravna torej razumno, da politično podpira ameriško politiko, saj naj bi bila zgolj ta tudi v prihodnje  sposobna varovati  nas pred avtoritarnim nasiljem.

Kar navajam zgoraj, je kratek povzetek sporočila I.M. bralcem njegovega intervjuja, kakor sem ga sam dojel. Več ali manj isto problematiko je v intervjuju obravnaval tudi ugledni  ameriški profesor Jeffry Sachs (J.S.), ki ga je sobotno Delo pod naslovom Vojna je največji posel objavilo letos 9. marca. Ta ocenjuje ameriško demokracijo povsem drugače kot I.M. Po letu 1970 naj bi po njegovem mnenju demokracija  v ZDA doživela velike, za večino neželene spremembe, ki se odražajo predvsem v tem, da sedaj vodenje države prednostno zadovoljuje interese kapitala, korupcija pa je osrednje orodje, s katerim si kapital te prednosti zagotavlja. Tudi vojno v Ukrajini razlaga J.S. drugače kot I.M.  Da je do nje prišlo, naj bi bile v nemajhni meri zaslužne prav ZDA in tudi danes jo še verno usmerjajo v prid njihovemu kapitalu. Tudi z morijo v Gazi se dogaja podobno.

 Kateri od gornjih  dveh zelo različnih razlag ameriške demokracije gre verjeti? Pogosto so v takih  primerih  pomembni tudi interesi razlagalca in zato najprej nekaj o tem. Razlaga J.S. je za aktualno ameriško politiko nedvomno vse prej kot prijetna in si torej njen avtor od nje neposrednih koristi ne more obetati, prej nasprotno. V intervjuju pravi o svojih motivih tudi naslednje: »Rad bi doživel globalni mir. Mislim, da bi morali spoštovati drug drugega in živeti v miru, ne pa seštevati, kdo je številka ena,..«. Nasprotno od J.S. ima I.M. spričo posla, ki ga opravlja, upoštevanja vreden motiv za to, da prikazuje ameriško politiko lepše, kot si zasluži. Sodeč po kriteriju »osebni motiv« lahko torej domnevamo, da je razlaga ameriškega profesorja ustreznejša od te, ki jo je ponudil naš veleposlanik.

V intervjuju I.M. izpostavlja vse dobro, kar so ZDA v prejšnjem stoletju, še predvsem med obema svetovnima vojnima, storile za preostali svet in tudi za nas Slovence. Temu mnenju ne gre oporekati.  Ameriška demokracija, temelječa na protestantskih vrednotah, nam je bila tudi koristen vzor učinkovitega in poštenega upravljanja države. Žal pa se je to ureditev proti koncu prejšnjega stoletja pričelo močno spreminjati z uveljavljanjem novih družbeno-ekonomskih usmeritev, poznanih kot neoliberalizem. Ta se predvsem zavzema za čim več »svobodnega« trga, šibko državo in nizke davke, bogatenje pa obravnava kot osrednji motiv poslovnega delovanja in tudi kot vrednoto. Med prvimi in zelo pomembnimi ukrepi, ki se jih je zaradi uveljavljanja  usmeritev neoliberalizma po letu 1970 izvedlo v ZDA, je bilo radikalno znižanje obdavčitev visokih dohodkov, zaradi česar so se tudi socialne razlike močno povečale. Največja žrtev neoliberalizma pa je demokracija: učinkovito in pošteno upravljanje države v korist večine je pospešeno slabilo v korist politike, ki prednostno zadovoljuje interese kapitala. Kot omenja J.S., je politična korupcija postala eno osrednjih orodij tega upravljanja; s tem se je močno prizadelo tudi splošne družbene vrednote, pa tudi pravno državo.

Po ameriških neoliberalnih političnih spremembah se zgledujejo tudi evropske države. Njihova demokracija tako vse slabše deluje, posledice pa se boleče odražajo predvsem v razvojnem zaostajanju Evrope. V nekaterih pogledih, še predvsem v povezavi z vojnama v Ukrajini in Gazi, pa je evropsko politiko sploh težko razumeti.

Naj kratko povzamem zapisano. Ameriška demokracija, ki jo v svojem intervjuju propagira I.M., je še pred nekaj desetletji dobro delovala in bila številnim državam vzor dobre družbene ureditve. Pod vplivom neoliberalizma pa  se je po letu 1970 preoblikovala v politični sistem, ki demokratične vrednote vse manj spoštuje, predvsem pa koristi večine podreja interesom kapitala. Sistem je tudi upravljavsko vse prej kot učinkovit in mu  zato avtokratska politika vse uspešneje konkurira. Ena prednostnih nalog zahodnega sveta naj bi zato bila prenova demokracije na temelju za večino sprejemljivih vrednot (poštenost, solidarnost, učinkovitost…).

Andrej Cetinski