Članek z gornjim naslovom sta podpisali nemška in francoska veleposlanica v Sloveniji ter poljski odpravnik poslov. V njem bralca prepričujejo, da mora Evropa bistveno več skrbi in sredstev nameniti svoji obrambi, saj naj bi se le tako lahko zavarovala pred rusko agresivnostjo. Članek spretno propagira sedanjo politiko EU in bo verjetno marsikoga prepričal. Še več pa je med nami takih, vsaj upam tako, ki njegovi razlagi ne bodo pritrdili. Eden teh sem tudi pisec tega odziva in v naslednjih vrsticah bom poskušal pojasniti, zakaj sem kritičen do evropske politike.
EU ima številne težave, politične, ekonomske in še predvsem razvojne. Osrednji vzrok zanje je slabo upravljanje, tako Unije kot posameznih držav. Njihovo upravljanje je formalno sicer demokratično, s čimer se tudi radi pohvalimo, nismo pa pripravljeni upoštevati, da se je demokracija kot model upravljanja v preteklih desetletjih močno izrodila. Namesto da bi njena politika prednostno zadovoljevala koristi večine, daje danes prednost interesom strank in kapitala. Tej usmeritvi je v nemajhni meri prilagodila model upravljanja države (volilni sistem, oblikovanje vlade in njen nadzor, pravno državo…), še predvsem pa vrednote, ki jih uporablja. Na slabosti demokracije se prebivalstvo različno odziva, v EU zadnje čase tudi tako, da je vse bolj naklonjeno političnim strankam, ki sicer veljajo za nedemokratične. V tej zvezi je vredno omeniti naslednje: nemška desna, torej avtoritarnemu vladanju naklonjena stranka AFD se zavzema za končanje vojne v Ukrajini in normalizacijo razmerij z Rusijo, njena demokratična vlada pa aktivno spodbuja sovraštvo do Rusije in podpira vojno v Ukrajini. Ta primer nazorno kaže, da so se razmerja med tem, kaj je demokratično in kaj avtoritarno, močno spremenila.
Politiki, ki je šibka zaradi nizke podpore volivcev, koristijo zunanje grožnje; to velja tudi za kapital, saj take grožnje praviloma opravičujejo dodatno oboroževanje, ki običajno prinaša izjemne dobičke. Zato ne preseneča, da si slaba politika zunanjega sovražnika neredko tudi sama zagotovi. S tega vidika je vredno oceniti tudi sovražnost, ki jo politika EU namenja Rusiji in jo utemeljuje predvsem z agresijo slednje na Ukrajino v letu 2022. Aktualno je, ali je ta agresija odraz Putinove prevladujoče politične usmeritve, ali pa jo je Zahodna politika izzvana, ker si je od nje obetala strateške koristi. Sam menim, da je bila izzvana in v prid tega mnenja je na voljo nekaj tehtnih argumentov. Naj navedem le naslednje. Leta 2014 je ob podpori Zahoda oblast v Ukrajini nasilno prevzela politika, ki je pričela številčno rusko prebivalstvo obravnavati fašistoidno, kar je izzvalo državljansko vojno. Sprte strani so jo bile pripravljene dokaj hitro končati, vendar se to zaradi posegov Zahodne politike ni zgodilo. Še več, Ukrajina je obravnavo ruskega prebivalstva še zaostrila, na kar se je Rusija odzvala z agresijo. Pa tudi to je bil Putin že po enem mesecu pripravljen prekiniti, a je Zahod to pomiritev zopet preprečil.
Osrednjo vlogo v ukrajinski vojni imajo že ves čas ZDA in EU jih je pri tem poslušno podpirala. Njihov novi predsednik Trump pa očitno prednostno upošteva, da je ta vojna surovinsko bogato Rusijo potisnila v naročje Kitajske, kar njegovi državi strateško lahko močno škodi. Ko je pred nedavnim prevzel vladno krmilo, je zato politiko do Rusije radikalno spremenil in te države nič več ne obravnava sovražno, prej nasprotno.
Z gornjo sprememb0 politike do Rusije je predsednik Trump politiki EU ponudil lepo priložnost, da tudi sama preneha podpirati morijo v Ukrajini in normalizira odnose z Rusijo. Ta žal te možnosti vsaj za sedaj ni izrabila, pač pa se je očitno odločila, da bo Ukrajino še naprej vojaško podpirala, Rusijo pa obravnavala kot agresorja, ki utegne tudi njo ogroziti. Ta usmeritev med drugim opravičuje pospešeno oboroževanje EU, česar pa njeno prebivalstvo ne bo dobro sprejelo; da bo nasprotovanja manj, naj bi politiki pomagale tudi propagandne aktivnosti, kakršna je naslovni članek.
Politika, ki jo EU vodi do Rusije že nekaj let, je za njeno prebivalstvo izjemno škodljiva in jo je potrebno spremeniti. Zato je razumno, da ne glede na pomisleke , ki jih imamo do predsednika Trumpa, glede Rusije in vojne v Ukrajini sledimo njegovemu ravnanju. Tudi sicer je za EU pomembno, da svoje politike ne bo več opirala na sovraštvo, pač pa naj ta postane odraz res učinkovitega demokratičnega upravljanja. Brez teh sprememb se nam ne obeta prav lepa prihodnost.
Andrej Cetinski