Državni zbor ni razpisal referenduma zato, da bi jasno izraženo voljo volivcev ignoriral ali ji nasprotoval. Razpisal ga je zato, da bi ugotovil resnično voljo volivcev in jo spoštoval.

Enakomeren vpliv različnih delov države, tudi podeželja, je možno zagotoviti z uvedbo domicila

Vsakdo lahko razmisli, kaj in kako bo storil – tudi NSi. Zavedati pa se mora, da je nasprotovanje ali zavlačevanje uresničenje ljudske volje nedemokratično. Volivci se bodo obotavljali podpreti stranke, ki nočejo realizirati volje volivcev.

Avtor prispevka je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, dr. Ciril Ribičič.

Na primeru referenduma o uvedbi prednostnega glasovanja je mogoče prepričljivo pojasniti, kakšen je pomen posvetovalnega referenduma. Šlo je za uvedbo prednostnega glasu, takšnega, ki naj bi uresničil odločilen vpliv volivcev na izvolitev poslancev. Če ne bi bilo tega referenduma bi politične stranke še naprej trdile, da je z volilnim sistemom vse v redu in da so ljudje z njim bolj ali manj zadovoljni. Izkušnja tega referenduma torej ne govori za ukinjanje posvetovalnega referenduma, temveč ravno obratno: govori za uresničitev jasno izražene volje volivcev. Volivci so ob solidni udeležbi (41,43 %) za uvedbo prednostnega glasovanja oddali več kot 70% glasov! Pred več kot četrt stoletja so poskušali Sloveniji vsiliti večinski volilni sistem, čeprav je zanj glasovala manjšina (44,5%) ob slabši volilni udeležbe (37,9%). Šele Beneška komisija je povedala javnosti in odločevalcem, da je tako sprejeto odločitev mogoče preigrati z ustavno spremembo, ki sorazmernost določa kot ob vezno sestavino volilnega sistema.Res je, da referendumski izid ni pravno zavezujoč. Je pa zavezujoč na podlagi naslednjega argumenta: referendum je razpisal Državni zbor, čeprav tega ni bil dolžan storiti. In seveda ga ni razpisal zato, da bi jasno izraženo voljo volivcev ignoriral ali ji nasprotoval. Razpisal ga je zato, da bi ugotovil resnično voljo volivcev in jo spoštoval.
Res pa je, da referendumskega izida ne more realizirati koalicija vladnih strank sama; potrebuje nekaj glasov opozicijskih poslancev, da bi lahko dosegla 2/3 večino za spremembo volilne zakonodaje. To ne bi smela biti pretežka naloga, saj so volivci 70% poslancev na referendumu obkrožili »za«.
V zvezi s tem sprašujem, ali ne bi opozicijski poslanci še enkrat razmislili, preden se bodo odrekli spoštovanju jasne volje volivcev, ker se pustijo ustrahovati strankokraciji, ki v nasprotju z Ustavo ukazuje poslancem, da morajo glasovati proti uvedbi prednostnega glasu. Je res mogoče diskreditirati kakšno politično stranko (NSI na primer) ali poslanca zaradi tega, ker spoštuje prepričljiv referendumski izid? Je mogoče, da bi zaradi tega, ker krepijo vpliv volivcev, ti isti volivci v manjši meri glasovali za to stranko ali poslanskega kandidata? Ne, to ni mogoče. Prepričljivega izida referenduma poslanci ne morejo in ne smejo spregledati. Toliko bolj, ker si je prednostno glasovanje utrdilo ugled na evropskih volitvah zato, ker omogoča, da ne izbiramo med kandidati glede na to, kako visoko so na strankini listi, temveč na podlagi njihovih osebnih odlik.
Najbolj glasen ugovor zoper uvedbo prednostnega glasovanja pravi, da zmanjšuje moč podeželja. Odgovor na ta pomislek je enostaven, enakomeren vpliv različnih delov države je mogoče zagotoviti z uvedbo domicila, ureditve torej, po kateri morajo imeti kandidati stalno bivališče v tistem delu države, v katerem kandidirajo. S tem bi omejili premoč ljubljanskih politikov (profesor Saša Zagorc govori o »ljubljanizaciji periferije«). Takšna obogatitev predloga bi bila samo koristna, saj bi dodatno omejila samovoljo strankokracije in okrepila moč in vpliv volivcev.
Tokrat koalicijske stranke vabijo k realizaciji volje volivcev tako zavzeto, da so pripravljene podpreti opozicijsko verzijo prednostnega glasovanja, čeprav terja spremembo Ustave. Naj ponovim: ni upravičen strah opozicijskih poslancev, da jim bo škodovalo, če prispevajo glasove za realizacije večinske volje volivcev. Res je ravno obratno: volivci se bodo obotavljali podpreti stranke, ki nočejo realizirati volje volivcev. Po ustavi je Slovenija demokratična republika, na načelo demokratičnosti se sklicujejo vse politične stranke, vladne in opozicijske. Bodo kljub temu ravnale v nasprotju s prepričljivo večinsko voljo volivcev? Po mojem mnenju ne bi smele, saj demokratičnost volitev ni levičarski izum, zato ga parlamentarna opozicija ne sme prepuščati koaliciji.
Ne glede na to, kaj se bo tokrat zgodilo, bi bilo smiselno v naslednjem mandatu še enkrat postaviti vprašanje, zakaj politične stranke nasprotujejo kombiniranemu sistemu, ki posrečeno demokratizira volilni sistem, ne da bi ogrožal proporcionalno sestavo Državnega zbora. Pri tem ni bistveno, ali bodo o njegovi uvedbi glasovali na posvetovalnem ali zakonodajnem referendumu.
d izvedbe referenduma je minilo nekaj več kot pol leta. Vsakdo je lahko razmislil, kaj in kako bo storil. Zavedati pa se mora, da je nasprotovanje ali zavlačevanje uresničenje ljudske volje nedemokratično. Poleg tega vzdržuje ureditev, na podlagi katere vodstva političnih strank odločilno vplivajo na izvolitev poslancev, ko jim dodeljujejo volilne okraje, v katerih kandidirajo. Takšen vpliv pa Ustava namenja volivcem.
Dr. Ciril Ribičič, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.