Koalicija civilne družbe (KCD), ki povezuje številna civilno-družbena gibanja in organizacije, si že mesece prizadeva, da bi povezala leve in sredinske stranke na skupnem političnem »Programu za prenovo Slovenije« in jih prepričala, da je smotrno na bližnjih državnozborskih volitvah nastopiti le z dvema ali tremi skupnimi kandidatnimi listami.
Tako sporočilo so te stranke dobile tudi od svojih volivcev na volitvah evropskih poslancev. Čeprav je za njihove kandidate skupaj volilo več volivcev kot za kandidate desnice, so bili ti glasovi tako razdrobljeni, da je bil končen rezultat slabši. Enako se bo verjetno zgodilo tudi na državnozborskih volitvah, če bodo stranke levice in leve sredine nastopile nepovezano, z osmimi ali desetimi ločenimi kandidatnimi listami.
Z odločitvami za nepovezane programe in lastne kandidatne liste prevzemajo vodstva teh strank ZGODOVINSKA ODGOVORNOST. Ne zato, ker bo verjetno zmagala desnica, temveč zato, ker tako razdrobljeni in neenotni ne morejo prispevati ničesar pozitivnega in konstruktivnega v nujen program družbene prenove, ki nas edini lahko popelje iz globoke družbene krize. S svojo neenotnostjo in nesposobnostjo, da se povežejo, postajajo te stranke del naše krize in njenega nadaljevanja, ne pa nosilci za izhod iz nje.
Edino gospa Bratušek je ponudila oblikovanje predvolilne koalicije in skupne kandidatne liste g Šoltesu in g Cerarju (in številnim manjšim strankam). Na razgovore je povabila tudi KCD, ki sicer ni stranka ali pravna oseba. KCD se je povabilu odzvala v prepričanju, da lahko mnogo prispeva k oblikovanju skupnega »programa družbene prenove«, ki bi povezoval trojček Cerar-Bratušek-Šoltes, in bi sodelovala tudi Solidarnost in nekatere druge novonastale stranke.
Vendar bo to, kot danes kaže, s ponosno moško pametjo prezrto, pravi EMP v svojem blogu.
Arhivi Kategorije: 2. Demokracija in država
Povezovanje za prenovo Slovenije 2
Za volitve evropskih poslancev ni značilna NIZKA UDELEŽBA temveč VISOKA OBSTRUKCIJA.
Rezultatov levice ni mogoče interpretirati drugače, kot popoln polom. Če številke prevedemo v preprost političen jezik, pomenijo: dovolj vas imamo! Speljite se, če se ne znate dogovoriti; pravi Emil Milan Pintar in nadaljuje:
Kaže, da je levica to sporočilo razumela, povezovanje se je začelo. Ker vsako povezovanje pomeni zbiranje okrog močnih, karizmatičnih osebnosti, vstajništvo pa ni izoblikovalo niti ene same take osebnosti, so mediji izoblikovali tri: Bratuškovo, ki gradi na pogorišču razpadle PS in razpadle vlade, Šoltesa, ki gradi na imidžu preteklega dela, in Cerarja, ki uživa renome moralne neoporečnosti.
Bratuškova in Šoltes sta nastalo situacijo ocenila pravilno in skupaj poskušata pritegniti razdrobljene subjekte politične levice. V koalicijo vabita stari, a z novo predsednico prenovljeni Zares, novonastalo Solidarnost, Združeno levico, Koalicijo civilne družbe in še nekatere subjekte in gibanja, ki vlečejo pedigre iz vstajništva. Ker obljubljata nov model povezovanja (mimogrede: model je razvila Koalicija civilne družbe, KCD), ki bi vsem tem strankam ohranjal lastno identiteto, hkrati pa bi jih usmeril k skupnim ciljem (enotna kandidatna lista in kasneje enotna poslanska skupina), ta povezava zasluži, da uspe. Žal se za to povezavo (še) ni odločil Cerar, ki, kot kažejo nekatera znamenja, želi poskusiti sam, z oblikovanjem samozadostne stranke. Podobno povezovanje obljublja tudi SD, toda stranka, ki sta jo deset let uničevala g. Pahor in g. Lukšič, s svojo brezprogramskostjo in pop-puhlicami ni sposobna postati večji center novega zbiranja.
ODLOČILEN BO PROGRAM
Za uspešno povezovanje bo odločilno, kako bo oblikovan program. Pri tem lahko pozabimo na visokodoneče besedne zveze, kot so »človek pred kapitalom«, »trajnostni razvoj«, »boljše upravljanje«, »sobivanje z naravo«, »solastništvo in soupravljanje«, »zadružništvo« in kar je še podobnih besed političnega novoreka levice. Te besede so povzetek, nekakšen skupen imenovalec, primeren za programe strank, ki pa ga je treba za potrebe koalicije razgraditi v konkretne politične ukrepe, da ne bo sporov in odstopanja kasneje. Šele potem se bo videlo, ali nastaja program nove, združene ali vsaj povezane levice, ali pa nekateri želijo le nadaljevati po starem v novi preobleki.
Samo nekaj primerov kako bi morali operacionalizirati vsakega od naštetih »generičnih pojmov«, kajti program koalicije ne more temeljiti na abstraktnih opredelitvah, temveč na dogovoru o konkretnih ukrepih bodoče vlade:
– treba je zavreči projekt razprodaje slovenskih podjetij in ga nadomestiti z modelom INTERNACIONALIZACIJE slovenskega gospodarstva. Zato je treba z novo prostorsko, finančno, davčno, socialno, zaposlitveno itd politiko ustvariti pogoje, da bo naše gospodarstvo privlačno za tuja vlaganja, za tvegani kapital, za inovativno podjetništvo itd. Zavedati se moramo, da prodajo naših uspešnih podjetij zahteva predvsem mednarodni korporacijski kapital. Slovenska nacionalna ekonomska strategija se mora temu odločno upreti!
– za nami je desetletje nebrzdanega trošenja in zadolževanja ter neuravnoteženega proračuna. V tem času nobena vlada ni hotela sprejeti potrebnih omejitev proračunske porabe, nekatere pa so svojo popularnost celo gradile na tej finančni razuzdanosti. Model »vsesplošnega varčevanja« je potrebno spremeniti in ga nadomestiti s konkretnim reformnim programom (zdravstveni sistem, javna naročila, lokalna in javna uprava). Bistveno je treba zmanjšati subvencioniranje odpisanih in zavoženih podjetji, saj te subvencije pomenijo jemanje uspešnim podjetjem in nato razdeljevanje po prijateljskih kanalih.
– hitra reorganizacija robustnega in neučinkovitega sodnega sistema, v katerem sodbe potujejo navzgor in navzdol kot kroglica v fliperju, sistema, ki je izgubil (skoraj) vso kredibilnost, sistema, ki ljudi za enake prekrške sodi povsem različno, sistema, ki za petnajstmilijonsko krajo izreče podobno kazen kot za krajo petsto evrov. Pri tem parola »ničelna toleranca do korupcije« pove veliko – ali pa nič. Zato je treba ojačati vse inštitucije nadzora, pregona, podkupljive birokrate pa obravnavati kot kriminalce.
– enako pomembna je odprtost političnega sistema, zato je nujna takojšnja sprememba volilne zakonodaje. Porušiti je treba kristalne palače, v katere se zapira slovenska politika in pokuka iz nje samo v predvolilnih časih, sicer pa prede zakonodajo, ki naj ta njen privilegiran oblastni položaj podaljšuje v neskončnost. Civilna družba mora dobiti realno možnost, da voli svoje poslance, volivci morajo dobiti ustavno določeno pravico, da odločilno vplivajo na volitve.
SUBJEKTI CIVILNE DRUŽBE SO PRED IZBIRO
Stranke, gibanja in skupine civilne družbe, ki so povabljene v razna povezovanja, se bodo morale odločiti: se pridružiti ali ne? Vnaprej je jasno, da noben od nastajajočih levih »blokov« ali »povezovalnih centrov« ne bo imel in ne more imeti programa, ki bi ustrezal vsakemu subjektu posebej. To je nemogoče že po definiciji. In vsaka stranka, gibanje ali skupina se bo morala odločiti, ali se pridružiti in se znotraj boriti za skupne cilje in svoja načela. Ali pa ugotovi, da »mi mislimo malo drugače« in se povezovanju (kot doslej) odpovedati.
To je pravzaprav odločitev, ali se bomo za svoje ideje in cilje borili, ali bomo uživali v udobni senci ter salonsko kritizirali. Je odločitev o tem, ali bomo prevzeli tudi politično odgovornost, ali pa bomo le prišepetovalci, skriti v luknji pod odrom. Ne slepimo se: vstajništvo si je postavilo POLITIČNE CILJE in ti cilji so uresničljivi samo v politični areni. Vse ostalo je literatura, ki jo gojijo salonski revolucionarji.
Skratka, za vsako skupino posebej je nastopil čas odločitve, ali se bo odločila za boj za svoja načela v povezavah, ki predstavljajo realno možnost so-vplivanja na upravljanje te države, ali pa bo še naprej uživalo le v kritizerstvu.
Na drugi strani pa bo tisti, ki bo sam silil na volitve, na njih izločen kot garjeva ovca, z zavedanjem, da ni samo luzer, temveč saboter, saj bodo glasovi, namenjeni njemu, porazdeljeni vsem drugim!
Povezovanje za prenovo Slovenije 1
Nekaj sprotnih odzivov na poskuse povezovanja.
Povezovanje je nujno, a naporno.
“Koalicija” je grda tujka, obrabljena od preobilne uporabe. Razen tega je postala skoraj sinonim za strankarske kravje kupčije. “Zavezništvo” je domače in manj zlorabljeno. (Razen tega napeljuje na zaveznike v svetovni vojni.) Je pa že porabljeno pri nastajajoči stranki.
O vrednotah, ki so v sami srži naše krize, smo že večkrat in veliko razpravljali. Vendar moramo paziti, da ne bomo pristali preblizu cerkvi, ki tako pogosto eno pridiga in drugo dela.
Demokracija in pravo sta zrasli na pesimizmu o človeški naravi in vrednotah. Preoptimistični Rousseau je res bil zlorabljen za totalitarne režime, ki so v imenu svobode in človekove sreče množično pobijali te iste ljudi. Če bi človek bil dober, bi ne imeli problemov s politiko in pravom. Pravo bi bilo odveč. Probleme imamo zato, ker se samo za primer še tako ljubeči člani družine skavsajo, ko gre za dediščino. In še včeraj ljubeči mož skuša danes zadaviti svojo ženo. In obratno. Kot radi pravimo, smo pod kožo krvavi. Zato je za vrednote treba poskrbeti z ustreznimi mehanizmi selekcije, vpliva, nadzora in sankcij naših predstavnikov. Selekcija je problem. Vendar tudi. če ta problem ustrezno rešimo, torej izberemo najboljše, smo ljudje (v skladu z etičnim pesimizmom), bolj ali manj slabi, grešni. Svetniki so del nabožne propagande. Kakovostna selekcija predstavnikov torej ni dovolj. Poskrbeti moramo tudi za nadzor in sankcije.
Pri tem se ne sme pretiravati, sicer pristanemo v totalitarizmu ali avtoritarnem avtokratizmu. Doseči moramo naši naravi in kulturi ustrezno ravnotežje med svobodo in nadzorom.
In ne smemo pozabiti preprostega dejstva, da družbo obvladujejo konflikti interesov. Politika je upravljanje konfliktov. Vrednote, kot so dobrota, pravičnost itd se lahko udejanjajo v zasebnem življenju. Prijatelju popustimo, ljubi podarimo … V politiki tega ni. In naš problem je, da naši politični predstavniki niso naši. Ne služijo nam. Služijo sebi in denarju. Kako doseči, da bodo služili nam, državljanom? Kaj spremeniti, da bodo politiki naši, ne “tuji” agenti? Da bodo zastopali “naš”, javni interes, interes vseh državljanov in ne interes tistih, ki nas želijo oropati, osiromašiti, nas nadzorovati in podjarmiti? (Del tujine nas obravnava kot sovražnike, tajno nam množično prisluškujejo, mešajo se v naše notranje zadeve, z vsemi sredstvi manipulirajo z našimi financami, da bi nam zbili ceno.) Seveda je treba poskrbeti, da bo delovala zunanja politika saj je tista v EU zelo klavrna. Da bo deloval pravosodni sistem in omogočal enakost pred zakonom. Da bo volilni sistem omogočal politično enakopravnost državljanov, volivcev.
Vendar to ni dovolj. Kako, s kakšnimi prijemi, posegi, spremembami doseči preboj v politični kulturi? Kako doseči, da bo politika v naših rokah in ne v rokah naših sovražnikov? Kako doseči odgovorno obnašanje politikov? Kakšne varovalke, kakšen nadzor, kakšne sankcije so potrebne? Gre za najtrši oreh, za ključni problem. Recepti, ki bi jih enostavno prenesli k nam, ni. Že splošno prepisovanje nemške ustave in zakonov je bila napaka, za katero zdaj plačujemo. Saj se tako prepisovanje ne obnese nikoli, še zlasti pa ne v obdobju globalne krize demokracije. Neposredna demokracija se lepo sliši, vendar smo še vedno zgolj pri lepih načelih. Lepa načela pomenijo novo nevarnost, saj ob njihovi lepoti zlahka pozabimo na umazano prakso. Omenjamo Švico, konkretnega pa še nismo predlagali skoraj nič.
Slabo upravljanje države in javne lastnine je posledica stanja v politiki. Najprej je treba ustvariti red v politiki. Ker je v politiki kaos, je kaos tudi v upravljanju z državnim premoženjem.
Ta kaos zlorabljajo naši sovražniki, tisti ki služijo mednarodnim financam. Že vseh 23 let histerično kričijo: Privatizacija! Privatizacija za vsako ceno. Privatizacija je odgovor na vse vaše težave. Ne kažejo pretiranega zanimanja za to, kako je z našo demokracijo, za naše blagostanje. Vemo, da oni ne bi bili tako zavzeti za privatizacijo, če ne bi skrbeli predvsem za svoje interese. Naši interesi jih ne zanimajo. Ali ti isti ljudje vijejo roke zaradi trpljenja Grkov? Ali se sprašujejo o svoji odgovornosti za grško tragedijo? Seveda ne. Nasprotno. Grkom se predstavljajo izključno kot rešitelji. Kot žrtve, ki Grčijo vzdržujejo. Ali jih zanima blagostanje Ukrajincev? Ali jih zanima, kako so prav oni pomagali pahniti Ukrajino (in s tem tudi same sebe v nesrečo?) Njihov program za Ukrajino je bil sila podoben tistemu za Grčijo. Njihov pohlep je tako močan, da se ne ustavijo niti, ko sami sebi kopljejo grob. Vendarle o lastni odgovornosti nočejo slišati. Celo najboljši, najbolj altruistični med njimi ne. Tako kot na primer zeleni veteran Daniel Cohn – Bendit. Nein, nein, nein, nein, nein, nein … je kričal, ko ga je novinarka spraševala o odgovornosti EU za ukrajinsko krizo.
Za svoje interese moramo pač skrbeti sami.
Igor Koršič
INSTANT STRANKE NA POHODU
O “hitrem“ spreminjanju slovenskega “levega” političnega prizorišča.
Emil Milan Pintar (na blogu) zelo pronicljivo analizira slovensko politično sceno in ugotavlja, da je videz o hitrem spreminjanju slovenskega političnega prizorišča le virtualna prikazen. V zavesti slovenskega volivca je precej nelagodja in nezaupanja: bolj kot se stvari spreminjajo, bolj ostaja vse nekako isto. Zato tudi toliko nezaupanja v nove stranke. Preprosti ljudje pa imamo počasi vsega dovolj.
Pred zadnjimi volitvami sta na levosredinski strani slovenske politike v zadnjem trenutku nastali dve novi, instant stranki, Jankovičeva Pozitivna Slovenija in Virantova Državljanska lista. Če danes pogledamo ti stranki, se nam razkrije porazno stanje: prva je razpadla na dva dela, druga je v zatonu in ji grozi izpad iz Parlamenta. Kako je to mogoče? Odgovor je treba iskati v načinu nastajanja teh strank. Očitno je namreč, da nista nastali po naravni poti, kot združevanje somišljenikov okrog močne politične osebnosti, nekakšnega naravnega vodje, liderja. Nastali sta »iz volilne nuje« in »spodbujeni iz ozadja«. Oblikovani sta bili na hitro, ljudi, ki so prevzemali vodilna mesta (najprej v stranki, nato v strukturi države) ni bilo mogoče preveriti, trlo se je povzpetnikov, ki politike niso poznali in je tudi niso zmogli. (Navsezadnje je politika vendarle stvar za odrasle ljudi, in izkušnje, znanje in modrost štejejo. Zlasti, če pod »politično modrostjo« razumemo sposobnost in pripravljenost na sodelovanje, iskanje dogovorov in potrpežljivo iskanje skupnih imenovalcev. Kajti ne glede na programske usmeritve je politika realnost mogočega. Kdor v njej išče bližnjice, običajno konča za plotom.)
Toda, če sta stranki nastali kot projekta volje do oblasti, ne smemo pozabiti, da so bili njuni botri mediji. Več kot očitno je bilo, da avtoriteta vodilnih kadrov v teh strankah ne izvira iz narave in ugleda njunih vodij (kot je to v primeru večnega predsednika SDS), temveč iz medijskega produciranja. Zato smo morali pričakovati, da se bosta ob prvi politični krizi zrušili sami vase, da bo prišlo do implozije vodilnega strankarskega managementa, hkrati pa bo opazen beg tistih, ki so v stranki vstopili iz dobičkaželjnosti. (Atraktivnih mest namreč ni dovolj za vse in podgane se pritajijo ter bežijo ob prvih nevihtah. Kar na hitro nastaja, tudi na hitro razpada.)
Pred prihajajočimi volitvami nam grozi drugi val instant strank: Solidarnost je ustanovljena, gospe Bratuškovi ne ostane nič drugega, kot da stranko ustanovi čimprej, na g. Cerarja prestrašeni politični »kolegi« vsako uro bolj pritiskajo, g. Šoltes, ki so ga kot velikega političnega liderja ustvarili predvsem mediji, ne ve, ali bi raje odigral to vlogo, ki ne ustreza njegovemu značaju, ali bi se raje skril kot evro-poslanec v Bruselj. Na samem obrobju političnega prizorišča je že oblikovanih nekaj novih strančic, ki so na teh volitvah obsojene na politično zakotništvo, saj jim je ne glede na politične programe, odtegnjena medijska relevantnost. Zadnje znake življenja, zadostne zgolj za vegetiranje, pa kaže še kak ducat nekdanjih bolj ali manj uspešnih političnih strank, ki so med tem postale nekakšne »tovarišije« ali kavarniška omizja.
Med nastajajočimi strankami najnaravnejšo pot razvoja ubira Solidarnost in s tem raste upanje, da to ne bo muha enodnevnica, temveč stranka, ki bo sposobna prenesti tudi kakšen volilni neuspeh. Na drugi strani predstavlja največji moralno-politični kapital, nujen za dobro stranko, nedvomno g. Cerar, a ga je kar nekako škoda za dnevnega politika, kjer se mogoče niti ne bo najbolje znašel, saj ni navajen suvati pod pas, kar je v slovenski politiki dnevna praksa. No, kot pravosodni minister nekako še, če naj bi bilo to šele pripravništvo za njegovo »pravo funkcijo«. Medtem pa se je gospa Bratuškova v tem letu nedvomno mnogo naučila in bi lahko odigrala vlogo povezovalke. Nekateri ji hočejo očitati, da je odstopila v nepravem času in s tem pokazala, da še ni dovolj »vešča«. Po drugi strani pa se je le držala dane besede, da si ne zna predstavljati vodenja vlade, če v stranki nima zaupanja in je to tudi storila. Sicer pa zakaj naj bi prav ona in samo ona reševala vprašanje neugodnega časa in vladne krize, če pa nihče drug ni hotel o tem nič slišati. Kje je bil Predsednik države, ki je šele po njenem odstopu ugotovil, da je bil čas za odstop »slabo ocenjen in težak«? Ali res ne zna nekaterih stvari izračunati za kak dan vnaprej? (Upamo, da so ga njegovi modni svetovalci in spin-doktorji že obvestili, da bo moral ob komentiranju volitev po 13. juliju nastopiti primerno zagorel!) Največja uganka v tem valu instant strank je prav gotovo g. Šoltes. Medtem, ko nekateri z lučjo pri belem dnevu raziskujejo njegova ozadja, drugi opozarjajo, da so bile vse njegove dosedanje politične funkcije zgolj izvajanje dogovorjenega in da je prav on (oz. njegova podoba političnega liderja) v največji meri zgolj »produkt medijev«.
SD je tipično sterilna, brezidejna stranka, je stranka naše preteklosti, ne naše prihodnosti. Je stranka ohranjanja svetinj preteklosti, s tem je tako obremenjena, da se ni sposobna učinkovito spopasti s sedanjostjo niti zazreti v prihodnost. PS je slepa ulica in slepo črevo našega razvoja. G. Jankovič na žalost ne bo nikdar sposoben razumeti, da je prav on spodkopal temelje Mercatorju. Ne samo, da je uničil vse manjše konkurente (Živila, Loka, Merx. Koloniale itd, itd,), da je uničil veliko dobrih dobaviteljev, on je z zahtevo po previsoki dobičkonosnosti in z monopolom Mercatorja direktno privabil v slovenski prostor bolje organizirane, bolj produktivne trgovine (Lidl, Spar, Interspar, Hofer, E.Leclerk … itd), ki so nazadnje postale njegovi grobarji. On na žalost ne bo nikdar sposoben razumeti, ob vsej svoji nesporni inteligenci, da je najslabša možna naložba v svoje potomstvo izsiljevanje njihovih izobrazbenih spričeval in poslovne uspešnosti. In nazadnje, on ne bo na žalost nikdar sposoben razumeti, da se države ne da voditi kot podjetja: tam odločajo lastniki, normalna država pa je in ostaja produkt »magna carte«.
OBLIKOVANJE BLOKA
Edina prava rešitev je takojšen dogovor o povezavi, o združitvi moči. Mogoče je še čas za dogovor o ustanovitvi ENE STRANKE, “Cerar-Bratuškove-Šoltesove stranke PRENOVE” in takoj nato povezava s Slidarnostjo, TRSom, Koalicijo civilne družbe, Zaresom, DSDjem,… Če je za tak dogovor prepozno, potem je nujno oblikovati PREDVOLILNO KOALICIJO IN SKUPEN NASTOP NA VOLITVAH S SKUPNO KANDIDATNO LISTO, po metodologiji, ki jo je oblikovala Koalicija civilne družbe (KCD) in na programu, ki postavlja Človeka pred Kapital, ki išče sobivanje z naravo, solastništvo proizvodnih sredstev in soupravljanje z njimi.
To sta edini formuli zmagovite kombinacije. Vsako soliranje novonastalih strank se bo prej ko slej končalo v vegetiranju. Pri tem je treba posebej poudariti pomen vstajniškega revolta, katerega politična moč je minorna, duhovni potencial in moralni kapital pa je nepogrešljiv za prenovo Slovenije in stabilen razvoj v prihodnost. Brez vstajniškega duhovnega in moralnega kapitala bodo vse novonastale stranke veliko bolj izpostavljene lastni moralni koroziji, veliko hitreje bodo prepoznane kot »pokvarljivo blago«, veliko bolj se bodo morale spopadati s splošnim nezaupanjem v politične stranke, ki so ga pridelale njihove predhodnice. Čeprav se te stranke in strančice očitno (še) niso sposobne povezati med seboj, so lahko moralni in duhovni kvas, ki ga še kako potrebujemo. Celotno vrenje je namreč slabo artikulirano, toda moralno in duhovno pomembno opozorilo, da imamo preprosti ljudje počasi vsega dovolj.
Z lastništvom zaposlenih lažje iz krize
Samo zaradi krize se podjetništvo v lasti zaposlenih ne bo okrepilo, a kje je obljubljeni strateški svet za vprašanja o ekonomski demokraciji.
Ali bo ta tematika ena osrednjih v prihajajočih predvolilnih razpravah?
Državni sekretar Miloš Pavlica je na decembrski okrogli mizi Združenja svetov delavcev Slovenije obljubil, da bodo predvidoma že v začetku novega leta na ministrstvu ustanovili poseben strateški svet, ki se bo ukvarjal z izzivi ekonomske demokracije in problemi, ki jih spremljajo. Torej tudi s težavami, ki ovirajo več lastništva zaposlenih, več udeležbe zaposlenih pri dobičku in tudi več udeležbe zaposlenih pri upravljanju podjetij. Pavlica je tudi napovedal, da se bodo poglavja o ekonomski demokraciji vnesla tudi v nov socialni sporazum in v predvideno novo koalicijsko pogodbo – (?!)
Konkretna praksa ekonomske demokracije v samostojni Sloveniji se je začela in končala z notranjim lastništvom zaposlenih, ki je večinoma propadlo tudi zaradi menedžerskih odkupov; marsikje tudi tajkunskih, ki so na koncu podjetja uničili.
Imamo zakonsko urejeno sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij tako z organiziranimi sveti delavcev kakor tudi delavskimi člani uprav in nadzornih svetov. Glede udeležbe zaposlenih pri dobičku pa že drugi poskus za oživitev delavske udeležbe ne daje rezultatov. Zakona o delitvi dobička zaposlenim je bil uveljavljen leta 2008. V registru podjetij, ki ga vodijo na ministrstvu za gospodarstvo, je delitev dobička zaposlenim v vseh petih letih vpisalo le skromnih 43 podjetij.
Samo zaradi krize se podjetništvo v lasti zaposlenih ne bo okrepilo, kajti v krizi se praviloma razlike še bolj povečajo in tisti, ki imajo moč, to pa so lastniki podjetij, te moči ne izpustijo kar tako. Nič nam ne bo dano in lahko pričakujemo, da bo še težje. Za to, da bi participativni delavski modeli pridobili na pomenu, sta potrebni večja odzivnost in prizadevnost ljudi. Predvsem pa morajo to zaznati mlade generacije.
Slovenija bi lahko bila tudi zaradi svoje majhnosti nekakšen eksperiment za večjo uvedbo in krepitev ekonomske demokracije. Ali kot pravi Aleksandra Kanjuo-Mrčela, odločanje za več ekonomske demokracije (torej več lastništva zaposlenih) bi lahko bilo ambiciozna protiutež zdajšnjim prizadevanjem vlade, ki bi rada prodala vse povprek, seveda prodala bo lahko le najboljša podjetja.
Glej tudi članek z decembra 2011 – Kooperative v času krize in komentar – Oblike kapitala
Strici in nečakinje
V petek je Zokijev 400-glavi strankarski bataljon bombaško razbil slovensko vlado in politični komentatorji so v en glas začeli govoriti o samomorilski gesti politika, ki naj bi izgubil pamet. A Jankovič ni izgubil pameti. Odkrito je prevzel svojo stranko v svoje roke in tako – kot Janša pred dobrim letom – jasno povedal, da je on stric, tisti okoli njega pa zgolj nečakinje.
Noč dolgih nosov
Ampak samo dan pozneje je isti Zoki že s štiri tisoč ljudmi v Stožicah pel Hej brigade! Torej, tudi če se Zokijeva (ponovna) vstaja v naslednjih dneh ne bo nadaljevala s tako eksponencialnim tempom in tako ofenzivno začrtano smerjo – kje je tu kakšen neuspeh?
Trenutno Jankovićevo, za številne nerazumljivo rušenje lastne vlade in posebej njene predsednice Alenke Bratušek je torej povsem enaka gesta, kot je bilo Janševo rušenje lastne vlade takrat, ko Šušteršiču ni omogočil, da ga po razkritju KPK nadomesti na premierskem mestu.
Dva identična položaja – enoletna vlada, ki se je z nekaterimi uspehi spopadla s krizo in prepričala javnost, da je kljub sporom najbolje nadaljevati v začrtani smeri do konca mandata. In ne pozabite, pred dobrim letom so Janšo celo v opoziciji rotili, naj desnica nadaljuje – brez Janše. A enako kot danes Janković takrat tudi Janša ni hotel niti pomisliti, da bi prepustil vodenje svoje stranke v zameno za uspeh stranke.
Kajti obema je jasno, da je edina politična stalnica položaj med lastnimi ljudmi. Parlamentarne igre naplavijo zdaj eno in zdaj drugo stranko, odstotki se menjajo, mandati pridejo in odidejo, le vodja stranke si enkrat in nikoli več.
Zato je Janša raje nasedel skupaj s svojo stranko, kot da bi jo s skokom s čolna razbremenil – in ostal sam. Bolje vodja v opoziciji kot politična smrt. Seveda so mu to takrat številni privrženci zelo zamerili, ker so zaradi njega nenadoma izgubili sveže vladne in paravladne zaposlitve in karierne obete, ampak dejstva so dejstva in naslednji dan so se morali odločati na podlagi novih parametrov in – večinoma ostali.
Strici so mi povedali
Podobno danes Zokiju zamerijo strici, ki so ga nekoč prišli teatralno ustoličit kot poglavarja v skladu s tradicijo slovenskih stricev. Strici niso nič drugega kot dušebrižniška, leva veja slovenskega klerikalizma, ki želi brez konkretne odgovornosti na izvrševalce ekonomskega in političnega življenja prenašati neka “višja” in usklajena sporočila in navodila. In ko gre vse k vragu, se nihče od njih ne počuti odgovornega, pa tudi izvrševalci ne, saj so ubogali skrivnostna sporočila stricev. Nato strici zatrdijo, da nikoli niso bili strici, ampak tete.
Zato se mi zdi za slovensko politično higieno izvrstno, da je Janković naredil natanko tisto, kar je Janša že pred dobrim letom – odkrito je prevzel svojo stranko v svoje roke in pokazal vrata tradicionalnemu slovenskemu dušebrižništvu, ki pod krinko državnega in nacionalnega interesa želi sistem strankarske demokracije spet zamegliti v SZDL-jevsko prazno zaskrbljenost vseh za vse.
Ker kaj je lahko v politiki še kaj bolj moreče klerikalnega kot to, da lahko vsak trenutek iz kakega zaprašenega kota na sceno priletijo neki strici in tete in nabijajo o usodnih trenutkih in zgodovini! Čeprav gre za navaden, pritlehen, hormonski strankarski ravs. Kot v pravih strankah mora biti!
Stranke so politično orodje za volivce
Namesto da bi bile stranke politično orodje, ki volivcem pripravlja jasne politične programe, bi slovenski dušebrižniški strici in tete najraje iz vsake stranke naredili meglen SZDL-jevski seznam vseh nacionalnih želja in ciljev in volivce oropali možnosti odločanja o izvedljivih političnih projektih. Kar na koncu prinese le moč in okoriščanje elit brez odgovornosti za svoje majhne prevare iz političnega ozadja.
Kot volivec pa imam namesto SZDL-jevske meglene godlje vsega dobrega bistveno raje, da mi Janša obljubi ostro rezanje vseh subvencij, vključno s socialo in kulturo, ter forsiranje podjetnikov s poudarkom pri tistih, ki gledajo bolj v desno. In prav tako imam kot volivec raje, da mi namesto vseh pozitivnih meglic iz ust Bratuškove raje Janković jasno pove, da bi po njegovem morali vzeti še nekaj milijard novih posojil za velike gradbene projekte in zraven ponosno prepevati Hej brigade pod taktirko njegovih najbolj sposobnih zborovodij.
Kot volivec hočem predvsem vedeti, kaj obkrožim, ko obkrožim ime na volilnem listku. Svoje sanje in predstave o idealnem svetu pa poznam brez političnih prostih spisov.
Za umazanije Slovenci poiščemo nelogično ljubke besede
Zato me veseli, da je ravno Zoki tako bombastično končal obdobje slovenskih stricev in tet. Še bolj me pri tem veseli, da je s tem ta nesrečni politični pojav dobil tudi katarzične elemente literature, kajti ne pozabimo, obsesija s strici je dobila javno legitimiteto prav z Zokijem, ki mu je Rop pred kamerami eksplicitno povedal, da so ga na čelo Mercatorja nastavili politiki.
Od takrat so dobili politični strici v Sloveniji legitimen status, da nastavljajo svoje varovance v državnih podjetnih in javni upravi, seveda ne iz dobrodelnih razlogov in socialnega čuta. Ampak ker smo v “spodobni” Sloveniji, smo koristoljubne politične nastavljače namesto z imenom njihovih sotrudnikov, ki na ulicah nastavljajo dame, poimenovali kot strice.
Zaradi slovenskih klerikalnih korenin ima naš narodni duh, levi in desni, pač zavore pred izrekanjem grobih dejstev, zato za umazanije poiščemo nelogično ljubke besede, ki jih zares ne uporabljamo. Če koga na primer javno imenujemo “dragi” (dragi Borut, Zoran, Igor …), to pomeni “prekleti”.
Beseda stric pa je tako ali tako že prastara fraza za zakrivanje spotakljivih spolnih praks. Zato v klasičnih romanih kar mrgoli raznih stricev in nečakinj. In tisti, ki tega niste opazili (ker v šoli silijo otroke brati romane povsem prezgodaj, pač po diktatu zgodovinskih obdobij, ne po smislu za razvoj otroka), imate priložnost, da lahko mnogo odličnih klasičnih romanov začnete brati znova. Obljubim, da boste odpirali usta, kakšne pikantne odvratnosti ste nekoč kot šolarji prezrli, ker ste predvidevali, da je stric obiskal nečakinjo zato, da ji je prinesel čokolado. Ona pa ga je potem iz hvaležnosti pač poljubila na lice, kot se za lepo vzgojeno damico spodobi.
Zoki in hlapec Jernej
Z Jankovićevim bombaškim razbitjem vlade je Slovenija torej dokončno ostala brez stricev. Morda oni tega še ne vedo, ampak bodo kmalu. Morda bodo ob tem celo presenečeni (in malo užaljeni) spoznali, da niso bili oni tisti, ki so nekoč v smešni četici prišli “nastavljat” Zokija za carja pozitivcev, ampak je bil v resnici Zoki tisti, ki jih je spretno nastavil, ker je pač potreboval učinkovit reklamni spot za volitve.
Strici so ga ubogali in brezplačno priskakljali k njemu, seveda je bila zdaj absurdna zamisel nekaterih od njih, da bi ga lahko odpoklicali z mesta, kamor so mu pomagali priti. “Dragi hlapec Jernej,” bi rekel Zoki, “lepo, da si se zame potil, dobil žulje, ampak za to si bil plačan, kolikor si si pač izpogajal; kmetija pa je zdaj moja in od nikogar drugega!”
Bolje majhna stranka kot velik nič
Zato je Zoki kot realistični makiavelist v trenutku, ko so se zaradi naraščajoče Alenkine samozavesti začele stvari zanj odvijati narobe, sklenil temeljito premešati karte. To je eden od najstarejših političnih receptov – če kaže slabo, se nerodno spotakni in prevrni igralno mizo. Zoki ima stranko, vso tisto naporno infrastrukturo lokalnih odborov, ki ne pridejo niti od stricev niti od svetega duha. Bolje majhna stranka kot velik nič.
Kaj pa ima Alenka? Zato Zoki računa, da bodo kmalu, ko se bo razkadila jeza, strici spet staknili glave in rekli: “Danes je nov dan in Zoki je edini, ki lahko kaj stori.” In bodo pohlevno spet prišli k njemu pet Hej brigade. Čeprav se bo poslej pri Zokiju jasno vedelo, da je on stric, tisti okoli njega pa zgolj nečakinje.
Zato ne razumem komentatorjev, ki Zokijevo zmago razglašajo za politični samomor. Saj so vendar isti strici, ki so samo dan prej karali Zokija, kot bi bil majhna, prestrašena nečakinja, že v soboto zvečer na Hej brigadah istemu Zokiju delali sramežljive dekliške poklončke, ko se je v generalski pozi sprehajal mimo. Kar samo dokazuje, kako prekleto prav je imel Zoki, ko je iz Alenke, ki je hotela postati teta, v eni sami potezi spet naredil nečakinjo.
Dr. Alojz Ihan, dobitnik Rožančeve nagrade, zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Kje so še rezerve za varčevanje v Sloveniji?
Če še kdo misli, da reorganizacija v JU ni potrebna, naj si pogleda spodnji seznam komisij in delovnih teles, ki so bila ustanovljena pri vladi in ministrstvih in se financirajo iz proračuna! Vse te komisije v večini potrebujejo vodjo oddelka, sekretarja, podsekretarja, razno razne višje uslužbence itd.
To ni le namig, je konkreten predlog, kje naj vlada išče rezerve za pokritje izpadlega nepremičninskega davka. Z enim samim sistemskim aktom lahko ukine tri četrtine vseh spodaj navedenih; in razen nekaj novih brezposelnih, noben državljan ne bo vedel, da jih ni več. Ti novi brezposelni pa bodo zaradi svoje nadpovprečne usposobljenosti hitro poiskali delo, ki jih bo tudi ustvarjalno zadovoljilo.
Strokovna profesionalizacija je namreč nujna. Samo nekaj primerov:
– imenovanje državnih sekretarjev mora potekati javno, na osnovi ustreznih strokovnih in ne političnih kvalifikacij;
– nadzor dela nad ministrstvi in državnimi ustanovami, kot so DURS, GURS, DARS, ZPZZ, itd je treba bistveno zaostriti, ne le v smislu izvajanja proračuna, temveč predvsem v smeri strokovnega izvajanja nalog;
– bistveno je potrebno zaostriti kaznovanje odkritih prekrškov v državni upravi, tudi z odpuščanjem in globami za storjeno škodo. Popolnoma normalno bi moralo biti, da v primeru, ko na Ustavnem sodišču “pade” celoten zakon, ki ga je sprejel DZ, nepreklicno “pade” tudi vodja Zakonodajno-pravne službe DZ.
Komisije in delovna telesa (opomba: seznam je star približno eno leto):
1. SLOVENSKA NACIONALNA KOMISIJA ZA UNESCO
2. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠTUDENTSKA VPRAŠANJA
3. MEDRESORSKA DELOVNA KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
4. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA MEDNARODNO HUMANITARNO PRAVO
5. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INVALIDE
6. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE
7. SVET ZA INTEGRACIJO TUJCEV
8. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MLADINO
9. STROKOVNI SVET ZA IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE MLADIH
10. SVET ZA TURIZEM
11. STROKOVNI SVET ZA PROTIPOTRESNE UKREPE
12. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VPRAŠNJA NARODNIH SKUPNOSTI PRIPADNIKOV NARODOV NEKDANJE SFRJ V SLOVENIJI
13. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO STROKOVNIH IN PRAVNIH TEMELJEV ZA NADALJNE POGOVORE Z ITALIJANSKO STRANJO O VPRAŠANJU VRAČANJA KULTURNIH DOBRIN, UMETNIŠKIH DEL, ARHIVOV TER KATASTRSKIH IN ZEMLJIŠKIH KNJIG IZ ITALIJE V SLOVENIJO
14. DELOVNA SKUPINA ZA TEHNIČNO KOORDINACIJO ZUNANJEPOLITIČNIH AKTIVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE
15. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V NATU
16. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA FRANKOFONIJO
17. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA VPRAŠNJA NASLEDSTVA
18. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA VSTOP REPUBLIKE SLOVENIJE V ORGANIZACIJO ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ (OECD)
19. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA NACIONALNA KONTAKTNA TOČKA ZA OSEBNO IN LAHKO OROŽJE (OLO)
20. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SVET EVROPE
21. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO PREDLOGA BESEDILA ZAKONA O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH MEDNARODNIH ORGANIZACIJ S SEDEŽEM V REPUBLIKI SLOVENIJI
22. DELOVNA SKUPINA ZA REŠEVANJE PROBLEMATIKE, VEZANE NA IZGRADNJO HIDRO ELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI
23. KOMISIJA VLADE RS ZA ODPRAVO VZROKOV IN POSLEDIC VSEH VRST NELEGALNIH POSEGOV V PROSTOR IN KOPOV MINERALNIH SUROVIN
24. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA IZVAJANJE KONVENCIJE O VARSTVU ALP – ALPSKA KONVENCIJA
25. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA UREDITEV IZVAJANJA DRŽAVNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S STRANSKIMI ŽIVALSKIMI PROIZVODI KATEGORIJE 1 IN 2
26. SLOVENSKI KOMITE ZA VPRAŠANJA SPREMEMBE PODNEBJA
27. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA OBLIKOVANJE STALIŠČ REPUBLIKE SLOVENIJE DO PROBLEMATIKE PLINSKIH TERMINALOV V TRŽAŠKEM ZALIVU IN NJEGOVEM OBALNEM OBMOČJU
28. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA URESNIČEVANJE OKVIRNEGA SPORAZUMA O SAVSKEM BAZENU NA DELU SAVSKEGA BAZENA NA SLOVENSKEM OZEMLJU
29. MEDRESORSKA STROKOVNA KOMISIJA ZA PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA IZVEDBO INFRASTRUKTURNH UREDITEV HIDROELEKTRARN NA SPODNJI SAVI
30. MEDRESORSKA SKUPINA ZA PODNEBNE SPREMEMBE
31. DELOVNA SKUPINA ZA PROSTORSKE REŠITVE UMEŠČANJA PREDNOSTNIH NACIONALNIH INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV V PROSTOR
32. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PODROČJE PROTIDOBAV
33. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IMPLEMENTACIJO DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2006/123/ES O STORITVAH NA NOTRANJEM TRGU
34. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA BOJ PROTI PIRATSTVU IN PONAREJANJU NA PODROČJU INTELEKTUALNE LASTNINE
35. KOMISIJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNI SKUPNOSTI
36. KOMISIJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DIALOG Z VERSKIMI SKUPNOSTMI
37. SVET ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
38. PROGRAMSKI ODBOR ZA OBRAVNAVO IN OBLIKOVANJE STRATEŠKIH USMERITEV SID BANKE IN DRUGIH RAZVOJNIH FINANČNIH IN IZVEDBENIH INSTITUCIJ
39. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA USTANOVITEV URADA ZA ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM
40. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA BOJ PROTI TRGOVINI Z LJUDMI
41. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZVEDBO DOKONČANJA PROJEKTA IZGRADNJE INFRASTRUKTURE ENOTNEGA DIGITALNEGA RADIJSKEGA OMREŽJA DRŽAVNIH ORGANOV REPUBLIKE SLOVENIJE
42. MEDRESORSKA PROJEKTNA SKUPINA, KI BO PRIPRAVILA JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO SOVLAGATELJA IN OPERATERJA ENOTNEGA DIGITALNEGA RADIJSKEGA OMREŽJA DRŽAVNIH ORGANOV (TETRA)
43. NACIONALNA KONTAKTNA TOČKA ZA SODELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI MIGRACIJSKI MREŽI
44. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA REALIZACIJO PROJEKTA USTANOVITVE NACIONALNEGA PREISKOVALNEGA URADA
45. PROJEKTNI SVET ZA REALIZACIJO PROJEKTA USTANOVITVE NACIONALNEGA PREISKOVALNEGA URADA
46. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONA O MEDNARODNI ZAŠČITI
47. PROJEKTNA SKUPINA ZA PRIPRAVO IN IZVEDBO PROJEKTA ELEKTRONSKE OBJAVE JAVNIH NAROČIL
48. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SODELOVANJE Z URADOM EVROPSKE KOMISIJE ZA BOJ PROTI GOLJUFIJAM ( OLAF)
49. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO NACIONALNEGA PROGRAMA FINANČNEGA IZOBRAŽEVANJA
50. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA ELEKTRONSKA JAVNA NAROČILA
51. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE STROKOVNIH NALOG NA PODROČJU PROSTEGA PRETOKA KAPITALA V PROCESU VSTOPANJA REPUBLIKE SLOVENIJE V ORGANIZACIJO ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ (OECD)
52. DELOVNA SKUPINA ZA REORGANIZACIJO IN PRIPRAVO CURS NA VSTOP HRVAŠKE V EU
53. DELOVNA SKUPINA ZA PREGLED IZVAJANJA PRILOGE G SPORAZUMA O VPRAŠANJIH NASLEDSTVA
54. STROKOVNA KOMISIJA ZA PRESOJO UTEMELJENOSTI SKLEPANJA PORAVNAV
55. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO NACIONALNEGA OGRODJA KVALIFIKACIJ SKLADNO Z EVROPSKIM OGRODJEM KVALIFIKACIJ
56. STROKOVNA SKUPINA ZA REDAKCIJO SLOVENSKIH BESEDIL MEDNARODNIH AKTOV, KI SE OBJAVLJAJO V URADNEM LISTU REPUBLIKE SLOVENIJE
57. KOMISIJA ZA PRAVNO REDAKCIJO SODB SODIŠČA EVROPSKIH SKUPNOSTI IN SODIŠČA PRVE STOPNJE
58. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO NAČRTA DEJAVNOSTI ZA OBVLADOVANJE MLADOLETNIŠKEGA NASILJA
59. KOMISIJA ZA REŠEVANJE VPRAŠANJ PRIKRITIH GROBIŠČ
60. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZBIRO MODELA STATUSNIH IN ORGANIZACIJSKIH SPREMEMB DRUŽBE DARS, D.D.
61. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA KOORDINACIJO IN NADZOR NAD IZVAJANJEM RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ZA OBDOBJE 2007-2011 (SKUPAJ ZA VEČJO VARNOST
62. KOORDINACIJA SLUŽB NA MORJU
63. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PODROČJE PRIPRAVE BOLJŠIH PREDPISOV IN ODPRAVO ADMINISTRATIVNIH OVIR
64. VLADNA POGAJALSKA SKUPINA
65. DELOVNA SKUPINA ZA SPREMLJANJE FINANČNIH UČINKOV PLAČNEGA SISTEMA
66. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA PREGLED SISTEMA JAVNEGA NAROČANJA IN PRIPRAVE PREDLOGOV UKREPOV IN SPREMEMB ZAKONODAJE
67. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA OPTIMIZACIJO IN RACIONALIZACIJO POSLOVNIH PROCESOV V JAVNEM SEKTORJU
68. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO USTREZNE REŠITVE GLEDE NADALJNJE UPORABE LETALA FALCON 2000 EX PO PRENEHANJU NAJEMNE POGODBE
69. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA USKLAJEVANJE PRIPRAV ZA ZAŠČITO KRITIČNE INFRASTRUKTURE
70. MEDRESORSKA OPERATIVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE NALOG, DOLOČENIH Z DRŽAVNIM NAČRTOM ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB UPORABI OROŽIJ ALI SREDSTEV ZA MNOŽIČNO UNIČEVANJE V TERORISTIČNE NAMENE OZIROMA TERORISTIČNEM NAPADU S KLASIČNIMI SREDSTVI
71. PROJEKTNA SKUPINA ZA IZBOLJŠAVO KAKOVOSTI V JAVNEM ZDRAVSTVU
72. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONA O URESNIČEVANJU NAČELA ENAKEGA OBRAVNAVANJA
73. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO PRVEGA PERIODIČNEGA NAČRTA RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU ZA ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH
74. DELOVNA SKUPINA ZA USKLAJEVANJE PRIPRAVE PROJEKCIJ JAVNIH IZDATKOV, KI SO POSLEDICA STARANJA PREBIVALSTVA
75. RAZVOJNO-POSLOVNI SVET ZA SLOVENCE PO SVETU
76. EKSPERTNA SKUPINA ZA VPRAŠANJA VARNOSTI V ZVEZI S KANDIDATURO REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SEDEŽ NADZORNEGA ORGANA GALILEO (GSA GALILEO SUPERVISORY AUTHORITY)
77. DELOVNA SKUPINA ZA ZUNANJE ODNOSE
78. DELOVNA SKUPINA ZA MEDNARODNO RAZVOJNO POMOČ
79. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRORAČUN
80. ODBOR ZAPRTEGA VZAJEMNEGA POKOJNINSKEGA SKLADA ZA JAVNE USLUŽBENCE V REPUBLIKI SLOVENIJI
81. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA USKLAJEVANJE UKREPOV RAZVOJNE PODPORE POMURSKI REGIJI
82. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE KONVENCIJE O VAROVANJU IN SPODBUJANJU RAZNOLIKOSTI KULTURNIH IZRAZOV
83. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA NADALJEVANJE IN EVALVACIJO PROJEKTA NPU
84. DELOVNA PODSKUPINA ZA PODROČJE NORMATIVNE UREDITVE
85. DELOVNA PODSKUPINA ZA PODROČJE KADROV, DELOVNO PRAVNEGA STATUSA, MATERIALNO-TEHNIČNE PODPORE IN INFORMACIJSKE OPREME
86. DELOVNA PODSKUPINA ZA PODROČJE IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA
87. DELOVNA SKUPINA ZA PODROČJE PROTOTIPNIH REŠITEV
88. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO AKCIJSKEGA NAČRTA ZA IZVAJANJE RESOLUCIJ VARNOSTNEGA SVETA OZN 1325 IN 1820 O ŽENSKAH, MIRU IN VARNOSTI IN AKCIJSKEGA NAČRTA ZA ITVAJANJE RESOLUCIJ VARNOSTNEGA SVETA OZN 1539 IN 1612 O OTROCIH V OBOROŽENIH SPOPADIH
89. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA VODENJE PROJEKTA IZGRADNJE NOVO NAČRTOVANE STAVBE NUK II
90. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA USKLAJEVANJE UKREPOV RAZVOJNE PODPORE POMURSKI REGIJI IN POKOLPJU
91. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PROJEKT NORDIJSKI CENTER PLANICA
92. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SPREMLJANJE OBLIKOVANJA IN DELOVANJA SPODBUJEVALNO RAZVOJNE PLATFORME
93. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE SPREJETIH ZAVEZ NA 5. MINISTRSKI KONFERENCI O OKOLJU IN ZDRAVJU EVROPSKE REGIJE SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE
94. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO MODELA FINANCIRANJA INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV PO MODELU JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
95. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZBIRO OBLIKE BODOČNIH STATUSNIH IN ORGANIZACIJSKIH SPREMEMB DRUŽBE DDC SVEOVANJE INŽENIRING, D.O.O.
96. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA ZADEVE OECD NA OPERATIVNI RAVNI
97. KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA PRIPRAVO STALIŠČ DO NASLEDNJE FINANČNE PERSPEKTIVE EU 2014+
98. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PREUČITEV MOŽNOSTI POSEBNEGA UPOKOJEVANJA POLICISTOV
99. DELOVNA SKUPINA “ZUNANJI ODNOSI”
100. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PROBLEMATIKO MLADOLETNIKOV BREZ SPREMSTVA
101. DELOVNA SKUPINA ZA PREUČITEV ZAKONODAJE, KI DOLOČA ORGANIZIRANOST IN FINANCIRANJE INVALIDSKIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI
102. DELOVNA SKUPINA ZA CELOVITO OBRAVNAVO PROBLEMATIKE IZBRISANIH
103. DELOVNA SKUPINA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REVIZIJO UVRSTITEV DELOVNIH MEST IN NAZIVOV V PLAČNI SKUPINI C3 IN ODPRAVO UGOTOVLJENIH ANOMALIJ
104. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PREUČITEV SISTEMSKIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE DAVČNIH UTAJ PRI ZAVEZANCIH, KI POSLUJEJO Z GOTOVINO
105. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PREUČITEV MOŽNOSTI ZA UVELJAVITEV 37. ČLENA AKTA O PRISTOPU ČEŠKE REP., REP. ESTONIJE, REP. CIPER, REP. LATVIJE, REP. MADŽARSKE, REP. MALTE, REP. POLJSKE, REP. SLOVENIJE IN SLOVAŠKE REP.K EVROPSKI UNIJI
106. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PODPORO SKRBNIKU OSREDNJE SPLETNE STRANI ZA PODROČJE FINANČNEGA IZOBRAŽEVANJA
107. DELOVNA SKUPINA VLADE RS ZA REVIZIJO UVRSTITEV DELOVNIH MEST IN NAZIVOV INŠPEKTORJEV IN PRISTANIŠKIH NADZORNIKOV V PLAČNI SKUPINI C6 IN ODPRAVO UGOTOVLJENIH ANOMALIJ
108. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO IZRAČUNOV STROŠKOV LETENJA Z LETALOM DASSAULT FALCON 2000 EX
109. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA e-SOCIALA – ZAGOTOVITEV PODATKOVNIH VIROV ZA IZVAJANJE ZAKONA O UPRAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV
110. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO ZAKONA O AVTOHTONI ITALIJANSKI IN MADŽARSKI NARODNI SKUPNOSTI
111. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA SPREMLJANJE DRŽAVNEGA NAČRTA ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI ALI RADIOLOŠKI NESREČI
112. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SPREMLJANJE SPORAZUMA O ZAPOSLOVANJU VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV IN TRENERJEV V MINISTRSTVU ZA OBRAMBO – SLOVENSKA VOJSKA, MINISTRSTVU ZA NOTRANJE ZADEVE – POLICIJA IN MINISTRSTVU ZA FINANCE – CARINSKA UPRAVE
113. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA EVALVACIJO DOSEDANJIH POSTOPKOV PRI PROSTORSKEM UMEŠČANJU DRŽAVNE CESTE OD PRIKLJUČKA NA AVTOCESTI A1 PRI ŠENTRUPERTU DO PRIKLJUČKA VELENJE JUG
114. DELOVNA SKUPINA ZA KOORDINACIJO RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA IN USKLAJEVANJA UKREPOV EKONOMSKE POLITIKE
115. DELOVNA SKUPINA – SREDNJEROČNI MAKROEKONOMSKI OKVIR IN FISKALNO PRAVILO
116. DELOVNA SKUPINA – PODJETNIŠTVO IN KONKURENČNOST
117. DELOVNA SKUPINA VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA
118. DELOVNA SKUPINA – TRG DELA
119. DELOVNA SKUPINA – IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT
120. DELOVNA SKUPINA – KULTURA
121. DELOVNA SKUPINA – ENERGETIKA
122. DELOVNA SKUPINA – PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA
123. DELOVNA SKUPINA – KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO IN PREHRANA
124. DELOVNA SKUPINA – OKOLJSKA IN PROSTORSKA POLITIKA
125. DELOVNA SKUPINA – SOCIALNA POLITIKA
126. DELOVNA SKUPINA – ZDRAVSTVENO VARSTVO
127. DELOVNA SKUPINA – NACIONALNA VARNOST, OBRAMBA IN ZUNANJE ZADEVE
128. DELOVNA SKUPINA – UPRAVLJANJE SISTEMOV JAVNE UPRAVE
129. DELOVNA SKUPINA – KREPITEV INSTISTUCIJ PRAVNE DRŽAVE, SVOBODE IN VARNOSTI
130. MEDRESORSKA SKUPINA ZA IZVAJANJE DRUGE FAZE SVETOVNEGA PROGRAMA ZA IZOBRAŽEVANJE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
131. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA SLOVENSKEGA KULTURNO-INFORMACIJSKEGA CENTRA V AVSTRIJI (SKICA)
132. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO NOVE STRATEGIJE OBVLADOVANJA GOSPODARSKE KRIMINALITETE V REPUBLIKI SLOVENIJI
133. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA OBLIKOVANJE CELOVITE PROSTORSKE ZASNOVE MATIČNEGA KRASA, KI BO IZDELANA V OKVIRU
PARTNERSKEGA ČEZMEJNEGA PROJEKTA KRAS-CARSO
134. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO ZAKONA O GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH
135. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONA O URESNIČEVANJU NAČELA ENAKEGA OBRAVNAVANJA
136. DELOVNA SKUPINA ZA OBLIKOVANJE NAČINA POVEZOVANJA PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA Z RAZVOJNIM NAČRTOVANJEM NA REGIONALNI RAVNI
137. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA IZVAJANJE RESOLUCIJE O TRAJNOSTNEM RAZVOJU DINARSKEGA GORSTVA
138. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO CELOVITE INSTITUCIONALNE UREDITVE PODROČJA ZAGOTAVLJANJA ENAKOSTI IN VARSTVA PRED DISKRIMINACIJO
139. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA ZELENO DAVČNO REFORMO
140. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PROJEKT PREDSEDOVANJA REPUBLIKE SLOVENIJE ORGANOM EVROPSKIH ŠOL
141. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SODELOVANJE S CENTROM JUGOVZHODNE EVROPE ZA ODKRIVANJE IN PREGON KAZNIVIH DEJANJ
142. DELOVNE SKUPINE, področje EU
143. DELOVNA SKUPINA ZA EVROPSKE ZADEVE
144. DELOVNA SKUPINA ZA SPLOŠNE IN INSTITUCIONALNE ZADEVE
145. DELOVNA SKUPINA “LIZBONSKA STRATEGIJA”
146. DELOVNA SKUPINA “VARNOST IN OBRAMBA”
147. DELOVNA SKUPINA “MEDNARODNA RAZVOJNA POMOČ”
148. DELOVNA SKUPINA “STRUKTURNA IN REGIONALNA POLITIKA
149. DELOVNA SKUPINA “PRISELJEVANJE IN AZIL”
150. DELOVNA SKUPINA “POLICIJSKO SODELOVANJE IN DROGE”
151. DELOVNA SKUPINA “PRAVOSODNO SODELOVANJE”
152. DELOVNA SKUPINA “CIVILNA ZAŠČITA”
153. DELOVNA SKUPINA ZA MAKROEKONOMSKO POLITIKO IN EMU
154. DELOVNA SKUPINA “FINANČNE STORITVE IN PROSTO GIBANJE KAPITALA”
155. DELOVNA SKUPINA “OBDAVČENJE”
156. DELOVNA SKUPINA “PRORAČUN”
157. DELOVNA SKUPINA “CARINSKA UNIJA”
158. DELOVNA SKUPINA “ZAKONODAJNE ZADEVE”
159. DELOVNA SKUPINA “STATISTIKA”
160. DELOVNA SKUPINA “ENERGIJA IN EUROTOM”
161. DELOVNA SKUPINA “PROST PRETOK BLAGA IN STORITEV TER ZAŠČITA POTROŠNIKOV”
162. DELOVNA SKUPINA “NOTRANJI TRG”
163. DELOVNA SKUPINA “SKUPNA TRGOVINSKA POLITIKA”
164. DELOVNA SKUPINA “VARSTVO KONKURENCE IN DRŽAVNE POMOČI”
165. DELOVNA SKUPINA “INDUSTRIJSKA POLITIKA IN PODJETNIŠTVO
166. DELOVNA SKUPINA “TELEKOMUNIKACIJE, POŠTNE STORITVE IN STORITVE INFORMACIJSKE DRUŽBE”
167. DELOVNA SKUPINA “ZNANOST, RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO”
168. DELOVNA SKUPINA “PROST PRETOK OSEB”
169. DELOVNA SKUPINA “DELO IN SOCIALNE ZADEVE”
170. DELOVNA SKUPINA ZA SKLOP “KMETIJSTVO”
171. DELOVNA SKUPINA “VETERINARSKE IN FITOSANITARNE ZADEVE”
172. DELOVNA SKUPINA “RIBIŠTVO”
173. DELOVNA SKUPINA “JAVNO ZDRAVJE”
174. DELOVNA SKUPINA “OKOLJE”
175. DELOVNA SKUPINA “PROMET”
176. DELOVNA SKUPINA “IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN MLADI”
177. DELOVNA SKUPINA “KULTURA IN AVDIOVIZUALNA POLITKIKA”
178. KOMISIJA ZA IZVAJANJE ZAKONA O POPRAVI KRIVIC
179. KOMISIJA ZA POPOTRESNO OBNOVO OBJEKTOV
180. KOMISIJA ZA PLAZOVE
181. STROKOVNA KOMISIJA ZA IZBIRO KONCESIONARJA NA PODLAGI UREDBE O NAČINU, PREDMETU IN POGOJIH IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z IZRABLJENIMI AVTOMOBILSKIMI GUMAMI
182. STROKOVNA KOMISIJA ZA IZBIRO KONCESIONARJEV ZA OPRAVLJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z IZRABLJENIMI MOTORNIMI VOZILI
183. KOMISIJA ZA ODPRAVO POSLEDIC NESREČ NA STVAREH
184. SVET ZA VARSTVO OKOLJA
185. ZNANSTVENI ODBOR ZA DELO Z GENSKO SPREMENJENIMI ORGANIZMI V ZAPRTEM SISTEMU
186. ZNANSTVENI ODBOR ZA NAMERNO SPROŠČANJE GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMOV V OKOLJE IN DAJANJE IZDELKOV NA TRG
187. STROKOVNA KOMISIJA ZA OCENJEVANJE PONUDB GLEDE JAVNEGA RAZPISA ZA IZBIRO KONCESIONARJA ZA POSAMEZNO DIMNIKARSKO OBMOČJE
188. KOMISIJA ZA RAVNANJE Z GENSKO SPREMENJENIMI ORGANIZMI (GSO)
189. ARHIVSKA KOMISIJA
190. KOMISIJA VLADE RS ZA NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJSKIH POGODB NA PODROČJU RUDARSTVA
191. STROKOVNA KOMISIJA ZA RAZLAGO KOLEKTIVNE POGODBE ELEKTROGOSPODARSTVA
192. STROKOVNA KOMISIJA ZA RAZLAGO KOLEKTIVNE POGODBE PREMOGOVNIŠTVA
193. KOMISIJA ZA NADZOR IZVOZA BLAGA Z DVOJNO RABO
194. KOMISIJA ZA ODPRAVO POSLEDIC ŠKODE V GOSPODARSTVU
195. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PREGLED PRISPELIH VLOG O ZAINTERESIRANOSTI ZA PODELITEV RUDARSKE PRAVICE PRED IZDAJO KONCESIJSKEGA AKTA IZ 15. ČLENA ZAKONA O RUDARSTVU
196. KOMISIJA ZA POSPEŠEVANJE MEDNARODNE MENJAVE
197. KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE IN ZATIRANJE KRIMINALITETE
198. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO MOŽNIH UKREPOV ZA UVELJAVITEV MIGRACIJSKE POLITIKE REPUBLIKE SLOVENIJE
199. KOMISIJA ZA UGOVOR VESTI VOJAŠKI DOLŽNOSTI
200. ODBOR KONVENCIJE O PRIZNAVANJU VISOKOŠOLSKIH KVALIFIKACIJ V EVROPSKI REGIJI
201. SVET ZA VISOKO ŠOLSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
202. SVET ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO REPUBLIKE SLOVENIJE
203. ODBOR ZA PRIZNANJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSLOVNO ODLIČNOST
204. KOMISIJA ZA AKREDITACIJO VIŠJEŠOLSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV
205. ODBOR REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZOISOVO NAGRADO, ZOISOVO PRIZNANJE, PRIZNANJE AMBASADOR ZNANOSTI RS IN PUHOVA PRIZNANJA
206. KOMISIJA ZA DOLOČITEV OMREŽNIH PRIKLJUČNIH TOČK S PREDNOSTJO
207. SVET ZA SISTEM PLAČ V JAVNEM SEKTORJU
208. PODKOMISIJA ZA ŠTIPENDIRANJE PRI KOMISIJI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ADMINISTRATIVNE ZADEVE IN IMENOVANJA
209. KOMISIJA ZA PRITOŽBE IZ DELOVNEGA RAZMERJA ZA JAVNE USLUŽBENCE PRI ORGANIH DRŽAVNE UPRAVE IN PRI PRAVOSODNIH ORGANIH
210. KOMISJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBRAVNAVANJE PREDLOGOV PREDPISOV Z VIDIKA DOLOČB ZAKONA O JAVNI RABI SLOVENŠČINE TER CILJEV JEZIKOVNE POLITIKE IN JEZIKOVNEGA NAČRTOVANJA
211. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA DRŽAVNE PROSLAVE
212. NACIONALNI SVET ZA KNJIŽNIČNO DEJAVNOST
213. STROKOVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠPORT
214. ODBOR ZA PODELJEVANJE BLOUDKOVIH PRIZNANJ
215. ODBOR ZA PODELJEVANJE NAGRAD REPUBLIKE SLOVENIJE NA PODROČJU ŠOLSTVA
216. STROKOVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
217. STROKOVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POKLICNO IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
218. STROKOVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
219. STROKOVNA KOMISIJA ZA IZDAJO PREDHONIH MNENJ V POSTOPKU IZDAJE DOVOLJENJ ZA PROMET Z VOJAŠKIM OROŽJEM IN OPREMO
220. ODBOR ZA RAZPOLAGANJE S SREDSTVI POŽARNEGA SKLADA
221. DELOVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE TEMELJNIH RAZVOJNIH PROGRAMOV SLOVENSKE VOJSKE V LETIH 1994- DO 2015
222. MEDRESORSKA STROKOVNA KOMISIJA ZA IZDAJO SOGLASIJ ZA IZVEDBO ZAUPNIH NAROČIL
223. STALNA MEDRESORSKA ANALITIČNA SKUPINA
224. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA NATOVE RAZPISE
225. ODBOR NACIONALNEGA PRPGRAMA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA
226. KOMISIJA ZA VODENJE POSTOPKOV O PRITOŽBAH ZOPER ODLOČBE, KI JIH NA PRVI STOPNJI NA PODLAGI LETALSKIH PREDPISOV, KI VELJAJO V REPUBLIKI SLOVENIJI, IZDA MINISTRSTVO PRISTOJNO ZA PROMET
227. SVET ZA KMETIJSTVO IN PODEŽELJE REPUBLIKE SLOVENIJE
228. KOMISIJA ZA ODPRAVO POSLEDIC ŠKODE V KMETIJSTVU
229. ZDRAVSTVENI SVET
230. SVET ZA ZDRAVJE
231. SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
232. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA KEMIJSKO VARNOST
233. KOMISIJA ZA STRATEŠKO BLAGO
234. KOMISIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO PACIENTOVIH PRAVIC
235. KOMISIJA VLADE RS ZA DROGE
236. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA OBRAVNAVO PREDLOGOV REGIONALNIH DRŽAVNIH POMOČI ZA TEKOČE POSLOVANJE PODJETIJ
237. DELOVNA SKUPINA ZA ZASTOPANJE INTERESOV DRŽAVNIH ORGANOV PRI IZVRŠEVANJU ZAKONA O GLAVNEM MESTU
238. OŽJA DELOVNA SKUPINA ZA ZASTOPANJE INTERESOV DRŽAVNIH ORGANOV PRI IZVRŠEVANJU DOLOČB ZAKONA O GLAVNEM MESTU REPUBLIKE SLOVENIJE
239. SVET ZA NACIONALNO VARNOST
240. SEKRETARIAT SVETA ZA NACIONALNO VARNOST
241. KOMISIJA ZA SPREMLJANJE AKCIJSKEGA PROGRAMA ZA INVALIDE 2007-2013
242. KOMISIJA ZA ODPRAVLJANJE POSLEDIC DELA Z AZBESTOM
243. KOMISIJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ODKRIVANJE IN PREPREČEVANJE DELA IN ZAPOSLOVANJA ZA ČRNO
244. KOMISIJA ZA POSTOPKE SPORAZUMEVANJA ZA PRIZNANJE ODŠKODNIN OBOLELIH ZA POKLICNO BOLEZNIJO ZARADI AZBESTA
245. KOMISIJA ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO POKOJNINE POD UGODNEJŠIMI POGOJI
246. STALNA KOMISIJA ZA URESNIČEVANJE SPORAZUMA MED VLADO RS IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O UREJANJU VOJNIH GROBIŠČ
247. STALNA KOMISIJA ZA URESNIČEVANJE SPORAZUMA MED VLADO RS IN VLADO ČEŠKE REPUBLIKE O UREJANJU VOJNIH GROBIŠČ
248. SVET ZA SLOVENSKI ZNAKOVNI JEZIK
249. KOMISIJA ZA ODLOČANJE O ODŠKODNINI ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
250. KOMISIJA ZA INFORMACIJSKO VARNOST
251. STROKOVNA SKUPINA POD VODSTVOM MINISTRSTVA ZA FINANCE, KI BO PREVERILA DEJANSKE UTEMELJENE STROŠKE ZA OPRAVLJENA NAROČILA PO POGODBI O NAROČILU TER VIŠINO DEJANSKO UTEMELJENIH ODHODKOV ZA IZRAČUN KONCESIJSKE DAJATVE
252. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO
253. KOMISIJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO ROMSKE SKUPNOSTI
254. MEDRESORSKO DELOVNO TELO ZA MEDNARODNO RAZVOJNO SODELOVANJE
255. STALNA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA OMEJEVALNE UKREPE
256. STALNA AVTONOMNA STROKOVNA KOMISIJA ZA PRIPRAVO MNENJA O USPOSOBLJENOSTI KANDIDATOV, KI NISO DIPLOMATI, ZA VODJO DIPLOMATSKEGA PREDSTAVNIŠTVA ALI KONZULATA
257. KOMISIJA ZA SPREMLJANJE SPORAZUMA O ZAGOTAVLJANJU POSEBNIH PRAVIC MADŽARSKE MARODNE SKUPNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI IN SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE V REPUBLIKI MADŽARSKI
258. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU
259. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE PO SVETU
260. SVET VLADE RS ZA URESNIČEVANJE NAČELA ENAKEGA OBRAVNAVANJA
261. SKUPNO DELOVNO TELO VLADE RS ZA VARSTVO PRED ŠKODLJIVIMI RASTLINAMI
262. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA NAPOTITEV OSEB V MEDNARODNE CIVILNE MISIJE IN MEDNARODNE ORGANIZACIJE
263. SVET ZA PROMOCIJO KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV
264. SVET ZA TERITORIALNO USKLAJEVANJE RAZVOJNIH POBUD
265. NACIONALNI USKLAJEVALNI ODBOR ZA IZVAJANJE EVROPSKEGA LETA PROSTOVOLJNIH DELAVNOSTI (2011)
266. SVET ZA SOCIALNO PODJETNIŠTVO
267. DRŽAVNA KOMISIJA IN REGIJSKE KOMISIJE ZA OCENJEVANJE ŠKODE OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH TER ZA PRIPRAVO PREDLOGOV ZA ODPRAVO NJIHOVIH POSLEDIC
268. ODBOR REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PODELITEV DRŽAVNIH PRIZNANJ NA PODROČJU PROSTOVOLJSTVA
269. STROKOVNA KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE IN CIVILNE SVOBOŠČINE – ZA POSAMEZNO PODROČJE PROSTOVOLJSKEGA DELA
270. STROKOVNA KOMISIJA ZA KULTURO, UMETNOST TER TURIZEM – ZA POSAMEZNO PODROČJE PROSTOVOLJSKEGA DELA
271. STROKOVNA KOMISIJA ZA REKREACIJO, ZDRAVJE TER VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE – ZA POSAMEZNO PODROČJE PROSTOVOLJSKEGA DELA
272. STROKOVNA KOMISIJA VARSTVO OKOLJA IN OHRANJANJE NARAVE TER ČLOVEK, NARAVA IN DRUŽEBEN VREDNOSTE – ZA POSAMEZNO PODROČJE PROSTOVOLJSKEGA DELA
273. DELOVNA SKUPINA ZA IMPLEMENTACIJO DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2005/36/ES O PRIZNAVANJU POKLICNIH KVALIFIKACIJ
274. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SPODBUJANJE RAZVOJA PROSTOVOLJSTVA, PROSTOVOLJSKIH IN NEVLADNIH ORGANIZACIJ
275. Pa še: ŠTUDIJSKI CENTER ZA NARODNO SPRAVO (12 zaposlenih znanstvenikov!)
Samoizpraševanje!
Ali je res treba vse premoženje razprodati in ukiniti vse stranke?
Sem res “ortodoksni anti-strankar” in zakaj sem postal tako nastrojen proti političnim strankam? Odgovor je hitro tu. Zato, ker karkoli počnejo in česarkoli se lotijo jih pri tem usmerja in žene predvsem svoj lasten interes (materialni in statusni). Ni jim prva skrb pametno upravljanje države, temveč ponovna izvolitev.
Potegnimo paralelo z modnimi (vladajočimi, ne le vladnimi) ekonomisti. Njihova doktrina pravi: Država je slab gospodar, zato mora vse premoženje prodati. Po isti logiki velja tudi: Ker stranke slabo upravljajo državo, jih je treba ukiniti…
Nekateri pravijo, da ni prav kritizirati stranke, namesto ljudi v njih in država tudi ni slab gospodar. Slabi gospodarji so ljudje, ki jih na odgovorne upravljavske funkcije postavijo stranke. In sprašujejo: Kje piše, da bi enako ravnali tudi ljudje iz novih strank “politične alternative”? Odgovor ni težak, saj po dokaze ni treba daleč. Nove stranke z novimi ljudmi smo že preizkusili, npr: Zares, Državljanska lista, Pozitivna Slovenija. Skratka, za dokazano lahko vzamemo dejstvo, da v obstoječem (slovenskem) modelu nobena nova ali stara stranka ne bo bistveno bolje upravljanja države, saj če se ne bo vedla tako kot se od »uspešnih« strank pričakuje, nima niti možnosti, da (v konkurenčnem boju z ostalimi) pride do oblasti. Obstoječi model pa od »uspešnih« strank zahteva, da v navezi s finančnimi (in tudi kriminalnimi) lobiji skrbijo predvsem za svoj lasten položaj. Ni jim prva skrb pametno upravljanje države, temveč ponovna izvolitev(!). Temu je podrejena tudi negativna kadrovska selekcija, ki se je zajedla v vse upravlavske celice. Včasih navrže tudi prav komične rešitve, ki pa so v resnici zelo tragične. (Primeri: vodstvo KPK, enomesečna zdravstvena ministrica in cela vrsta nekompetentnih, vendar strankarsko poslušnih ljudi, ki nam upravljajo državo in naše skupno premoženje). In dejstvo je, da parlamentarne stranke prostovoljno obstoječega (slovenskega) modela ne bodo spremenile, ker bi bilo to v direktnem nasprotju z njihovim statusom in interesom.
Država (vlada, uprava, parlament) je torej slab gospodar in stranke slabo upravljajo državo ter posledično naše premoženje. Pa je zato res treba prodati vse premoženje in prepovedati vse stranke? Obstajati morajo tudi boljši odgovori. Ali jih poznamo? Ali smo že pripravljeni na spremembe, ki bodo za marsikoga težke, zlasti za tiste, ki v obstoječih razmerah (neupravičeno) uživajo. Kdaj bo dosežena kritična masa za uveljavitev sprememb?
Filozof Rok Svetlič v komentarju Cena tečaja iz demokracije, pravi: »…Rešitev tega, na prvi pogled nerešljivega problema že obstaja…. omejitev močnejših, sposobnejših, bolj zvitih in zaščita šibkejših, neukih, povprečnega človeka… – TA INSTRUMENT JE PRAVO!...«
V raznih razpravah se pojavlja ločevanje na pravno odgovornost (pravnomočna sodba) in etično, ki nastopi že pri utemeljenem sumu. Ne vem. Mogoče je tu iskati razliko v uspešnosti upravljanja npr. Nemčije ali Danske in Slovenije???? Vsekakor je rešitve potrebno iskati v smeri ODGOVORNOST-ZAUPANJE-KAZNOVANJE. To vse pa so pojmi iz prava.
Samo iskreno in ustvarjalno iskanje vzrokov in odgovorov na vprašanje: KAKO IZ ZGODOVINSKE ZAGATE nam lahko pokaže pot. Za začetek bi veliko pomagala že uzakonitev drugačnih pravil ravnanja. Npr.: bolj personificiran volilni sistem s Kodeksom vrednot za izvoljene poslance; večja avtoriteta in izvedbena moč nadzornih inštitucij (Računsko sodišče, KPK, DURS, Urad za preprečevanje pranja denarja,…) ter organom pregona (NPU, tožilstvo, sodni sistem); pa seveda dosledna ločitev zakonodajne in izvršilne oblasti.
Seveda pa brez ustrezne kritične mase in mnenjskih vodij, ki vedo KAJ in KAKO, sprememb ne bo. Te pa so nujne! Šeherzada Delić vladajočim pove: “Svaki dan djeci u školi pričam ružno o vama… Ima mladih ljudi koji bi 10.000 puta bolje od vas obavljali posao na tim funkcijama na koje im vi ne date da dođu. Ima takvih gospodine. Ja ih proizvodim! Ima briljantnih mladih ljudi!…“ Tak nagovor bi bilo treba slišati tudi v našem hramu upravljanja države. Posnetek vreden poslušanja!
V gibanju za družbeno prenovo SINTEZA želimo doprinesti k družbeni razpravi KAKO IZ VSESPLOŠNE DRUŽBENE KRIZE? K ustvarjalnemu iskanju odgovorov vabimo tudi razmišljajoče kolege.
Miroslav Marc
KPK – Predsednik republike naj odstopi!
Društvo slovenskih pisateljev:
Podpisani pesniki in pisatelji, vsi člani in članici Upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev, zahtevamo, da gospod Borut Pahor odstopi z mesta predsednika Republike Slovenije. Z vednostjo o strankarski okuženosti kandidata Borisa Štefaneca in z vednostjo, da s tem peha Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) v amoralno mlakužo sistemske koruptivnosti, je podpisal za državljanke in državljane škodljivo in nesprejemljivo, za predsednika republike pa škandalozno in nedostojno odločbo. Njegov poskus, da pri sami razglasitvi zanika lastno odgovornost za izbor ter krivdo za odločitev licemerno zvali na izbirno komisijo, katere predlog bi lahko odgovorno podpisal ali podpis suvereno odklonil, nespodbitno kaže na namernost njegovega podpisa. S svojo sprenevedavo in neodgovorno odločitvijo je resno ogrozil delovanje državne inštitucije, ki je še uživala zaupanje vseh prebivalcev naše izropane, okradene, ogoljufane republike. S podpisom imenovanja ni le državljankam in državljanom že vnaprej vsilil na podtikanja, klevetanja in nevarna sumničenja in dvome obsojeno KPK, s tem ni g. Borut Pahor zapravil le zaupanja velike večine državljank in državljanov, marveč je pahnil KPK v hudo nevarnost. Tako kot je s svojim klavrnim, nenačelnim podpisom sam g. Borut Pahor izgubil vso kredibilnost, naj bi tudi KPK izgubila vsakršno verodostojnost, načelnost in zaupanje. Tega ni mogoče rešiti drugače kot z odstopom. Gospod Borut Pahor naj pri priči odstopi in naj državljank in državljanov ne predstavlja več niti doma niti v svetu kot Predsednik Republike Slovenije.
Uroš Urbas na Planet Siol.net:
Borut Pahor je kot predsednik vlade odpovedal, ko je dolg države podvojil, ne da bi mu uspelo s kakšno reformo, kot predsednik republike pa je žal dokončno pokopal upanje ljudi v institucije te države. Kot premier je Slovenijo pripeljal v takšen položaj, da se njegovi nasledniki ne zmorejo izviti iz spirale visokih obresti in vedno novega zadolževanja. Napačno ocenil, da bo kriza minila v letu ali dveh, hkrati pa ni razumel, kaj se dogaja v slovenskih bankah. Medtem ko je govoril, da bomo za božič 2010 iz krize, je dolgoročno oviral kakršenkoli resen reformni proces….
Kot predsednik republike je za tolažilno nagrado imenoval neuspešnega pravnika za novega predsednika protikorupcijske komisije. Čeprav mu je res petčlanska izbirna komisija kandidata predlagala, je dobro vedel, da na mesto predsednika protikorupcijske komisije ni smiselno imenovati človeka, ki:
– nima nobenih referenc (niti objav niti izjav, ničesar omembe vrednega, kar bi našli internetni iskalniki cobiss.si, najdi.si in google.com),
– je moral zaradi imenovanja za šefa KPK na hitro izstopiti iz vodilne vladne stranke,
– mu ni uspelo postati niti sodnik v Kopru niti notar v Lendavi, niti mu ni uspelo kot kandidatu za “navadnega” okrožnega državnega tožilca,
– od tujih jezikov govori zgolj madžarščino,
– nima nobenih mednarodnih izkušenj, pa čeprav po zakonu o KPK predstavlja Slovenijo v Svetu Evrope, na OECD in pri Združenih narodih na področju korupcije.
Kako naj ljudje zaupajo v takšnega predsednika, če se preprosto vda v takšno manifestno norčevanje iz institucij te države? Zakaj ob imenovanju izbirne komisije za vodstvo KPK ni kot človek, ki ima po funkciji moralno avtoriteto, izzval vlade in poslancev državnega zbora, da se ne strinja s tako politično sestavo? Zakaj je molčal, ko sta v komisiji generalna sekretarka vlade in poslanka vladne stranke, medtem ko je pri izbiri prejšnje komisije sodeloval poslanec iz opozicije? Zakaj je Pahor molčal, ko so člani izbirne komisije kršili dogovor in kandidatom niso postavljali enakih vprašanj, temveč so bili do nekaterih mnogo bolj prizanesljivi kot do drugih? Predsednik republike ima avtoriteto, možnost in dolžnost, da tako predsednici vlade kot predsedniku državnega zbora pove, da se tako ne dela. Pa ni!
Borut Pahor nima problema samo doma, ko mu ljudje ne morejo več verjeti, Pahor ima problem tudi v tujini. Od dveh mednarodnih institucij, to sta OECD in Svet Evrope, je dobil pismo, da so zaskrbljeni glede korupcije v Sloveniji in da bodo pozorno spremljali, kako se bo Slovenija odzvala na ta problem. Kako naj jim zdaj pojasni, da se bo s problemom sistemske korupcije spopadel podpovprečen pravnik brez kakršnihkoli referenc?
V rokah finančnega ministra se koncentrira vsa družbena moč
Skupina desetih strokovnjakov tehnične stroke – več njih opravlja poleg drugega v stanovskih organizacijah tehnične narave osrednje funkcije – je objavila poziv javnosti, v katerem opozarjajo na škodljivost rešitve, po kateri namerava politika po Zakonu o slovenskem državnem holdingu (SDH) neposredno upravljati velik del slovenskega gospodarstva. Poziv zasluži podporo še predvsem zato, da se prepreči uresničitev ambicij aktualne politične oblasti, da tujcem razproda velik del tudi najbolj vitalnega gospodarstva. O tem, kako enkratno si je vlada zamislila upravljati SHD – ta naj bi postal vsaj prehodno daleč največje slovensko podjetje – je sicer v naslovnem zapisu kratko predstavljeno, a na nekatere finese te rešitve je vredno posebej opozoriti.
Najprej naj spomnim, da je uspešnost podjetja praviloma daleč najbolj odvisna od njegovega upravljanja, osrednja organa upravljanja v večjih podjetjih pa sta po naši zakonodaji nadzorni svet (NS) in vodstvo podjetja: prvi izbere in nadzira vodstvo, drugi pa poslovanje podjetja neposredno vodi. Podjetje z medlim NS ima praviloma podobno tudi vodstvo oziroma še določneje povedano: temeljni pogoj, ki zagotavlja uspešnost podjetja, je usposobljen in etično neoporečen NS. In sedaj si oglejmo, kako naj bi po predlogu vlade oblikovali NS v SDH.
Najprej še to. Slovenija že ima veljaven Zakon o SDH, ki je bil sprejet še v času Janševe vlade, a ga sedanja vlada ne izvaja, saj se je odločila, da ga spremeni. Predlaga več sprememb, po moji oceni se najbolj pomembne nanašajo prav na NS holdinga. Poglejmo, za kaj gre:
• Po veljavnem zakonu ima NS 9 članov, po spremenjenem naj bi jih imel le 5. Zmanjšanje je očitno pogojeno s spoznanjem, da je lažje najti in usmerjati 5 ubogljivih nadzornikov kot 9.
• Po veljavnem zakonu predlaga kandidate za NS več inštitucij (vlada, Ekonomsko-socialni svet, poslanske skupine, Komisija DZ za nadzor), po novi zamisli vlade naj bi vseh pet članov predlagal finančni minister. Da ne bi to vendarle izzvenelo preveč nenavadno, mora minister vladi kot kandidate predlagati osebe, ki jih njemu predlaga posebna strokovna komisija. Da pa pri tem ne bi prihajalo do zadreg, člane te komisije tudi imenuje finančni minister. Drugače povedano: v NS se skoraj ne bo mogla uvrstiti oseba, ki ne bo pripravljena uresničevati navodil finančnega ministra. Ta bo poslušnost tako izbranih nadzornikov lahko tudi neposredno preverjal, saj vladin predlog zakona izrecno določa, da se minister lahko sej NS osebno udeležuje.
• In še o izvolitvi članov NS. Po veljavnem zakonu jih izvoli državni zbor z absolutno večino. Po predlogu zakona iz lanskega septembra člane NS imenuje vlada, ki bo seveda predlog finančnega ministra zanesljivo podprla, saj bo sicer morala, tako veleva zakon, javnosti pojasniti, zakaj je ravnala v nasprotju z voljo ministra. Po zadnjem predlogu vlade naj bi NS zopet imenoval (torej ne izvolil) državni zbor, vendar pri tem ne bi smel ravnati drugače, kot mu predlaga vlada.
Glede na povedano ni neumestno zaključiti, da bo za gotovo dobro plačani NS SDH poslušno uresničeval politiko, ki mu jo bo narekoval finančni minister. (Mimogrede: mimo vseh pravil je ta minister po lastni presoji lani oblikoval tudi NS naše največje banke, v kateri je bil sam nekaj mesecev pred tem še eden njenih vodilnih delavcev). Podoben upravljavski vpliv, kot naj bi ga po vladinem predlogu imel v SDH, finančni minister že ima tudi v DUTB (slaba banka), to je novi finančni inštituciji s še večjo močjo vplivanja na gospodarsko življenje države, kot jo naj bi imel SDH. V rokah aktualnega finančnega ministra naj bi torej bila koncentrirana družbena moč, kakršne tudi iz najbolj «svinčenih« časov ne pomnimo. Če še upoštevamo, da ta minister močno verjame v neoliberalne dogme, ni težko predvideti, kam nas s svojo politiko vodi. Res nam ne gre zavidati!
Andrej Cetinski