Tranzit na transportnem koridorju: odprto morje – koprsko pristanišče – srednja Evropa mora prevzeti železnica, avtocest nismo gradili za tuje kamione.
Docent Matevž Rašković pravi: »Vprašanje drugega tira se je z zbiranjem podpisov za še en referendum sprevrglo iz strateškega projekta nacionalnega pomena v drugorazredno politično preigravanje. A tokrat ima ta vrtinec v kozarcu slovenske politike lahko zelo daljnosežnejše gospodarske posledice. Volivci tokrat ne bomo odločali o tem, kdaj naj bodo odprte trgovine ali koliko naj znaša RTV-prispevek. Odločalo se bo o najverjetneje najpomembnejšem strateškem nacionalnem projektu od vstopa v EU. Z vidika slovenskega gospodarstva je vprašanje drugega tira in z njim povezanega razvoja Luke Koper veliko pomembnejše od, na primer, projekta TEŠ 6. Zakaj? Ker mednarodno poslovanje poganja skoraj 80 odstotkov slovenskega BDP!«.
20.7.2017 – docent Matevž Rašković: Ali se sploh zavedamo pomena Luke Koper?
15.6.2017 – prof. Jože P. Damjan – Kronologija javnih pozivov:
– Si lahko Janša privošči, da ne zbere 40,000 podpisov?
– Če bi bila vlada pametnejša, bi bil referendum o drugem tiru nepotreben
– Zakaj bom dal svoj podpis za referendum o zakonu o drugem tiru
– Še je čas, da se vlada izogne referendumu o drugem tiru
13.6.2017 – Drago Babič: Kako rešiti projekt Drugi tir pred njegovimi snovalci?
12.06.2017 – Jurij Šimac, Finance, Čudaški drugi tir. Namesto jasnih argumentov dobimo Cerarjevo cepetanje, da če drugega tira tokrat ne zgradimo, si ga Slovenci ne zaslužimo
Večina slovenskih intelektualcev se zaveda, da živimo v neki navidezni demokraciji. Vse vzvode oblasti in s tem urejevanja našega življenja imajo v rokah politične stranke. Te so skreirale, zakonodajo, ki popolnoma izključuje državljane iz možnosti vplivanja. V normalnih državah je referendum orodje, ki ga vlada uporabi takrat, ko se znajde v dilemi, kako se naj odloči o nečem, kar je za vse državljane pomembno. V Sloveniji vlade ne čutijo potrebe, da bi kaj povprašale svoje ljudstvo ali, da bi njemu prepustile odločitev o kakšnem bistvenem vprašanju. Zato pa so naši referendumi zgolj politično obračunavanje političnih strank opozicije s političnimi strankami koalicije. Referendumsko vprašanje je v tem obračunavanju nepomembno. Ljudje preprosto glasujejo za tisto stran, v kateri tabor pripadajo. To se je (in se bo) dogodilo tudi z referendumom o drugem tiru. – Ukradeni referendum.
Avtor prispevka ima popolnoma prav!
Sam imam o “problematiki” “2. tira” in Luke Koper naslednja osnovna stališča:
1. Vlada ob pripravi odločitev o “2. tiru” ni niti sekunde časa posvetila premislekom o strateških vprašanjih, ki so povezana z železniško povezavo Obale z notranjostjo Slovenije. In seveda ni premišljala tudi o strateških vprašanjih Luke Koper.
2. Tudi spreminjanje “operativnih” stališč pristojnega ministra in vlade v zvezi z aktualnim projektom “2. tir” dokazuje, da je vodenje projekta zelo diletantsko. Ne vem le tega, ali je to namenoma ali pa zaradi nesposobnosti.
V nobenem primeru pa tej ekipi ni mogoče zaupati vodenja takega projekta.
3. K pripravi projekta niso bile povabljene prave ekipe strokovnjakov in zato (zaradi pomembnosti projekta!) ni čudno, da se je po že sprejetih odločitvah odgovornih sprožila o tem močna razprava. Zlasti KCD Sinteza je s pobudo za oblikovanje Sveta za civilni nadzor projekta odprla nekj najpomembnejših vprašanj.
4. Pomembna odprta strateška vprašanja je vlada poskušala “nevtralizirati” in “zadel jo je” celo referendum. Seveda tak politikantski referendum kakršen se dogaja ne bo prispeval k boljšim rešitvam. Le ovira boljšo pripravo in začetek projekta in tudi še dodatno onemogoča konstruktivno strateško obravnavo. Toda za to, da je proces tak, kot je, je najprej in najbolj odgovorna vlada.
5. Tudi to, kar v vmesnem času do referenduma počne vlada, je zgolj politikantsko taktiziranje z upanjem, da referendum ne bo uspel.
Vključno z debato o tem, da naj bi morda ustanovili projekti svet za civilni nadzor.