Jože Rotar, razmišlja s svojo glavo in ugotovi, da je v Sloveniji »demokratični sistem« nujno približati ljudstvu.
  »… če bi zaboga že enkrat uvedli preferenčni glas, ki ga današnje stranke nočejo, čeprav je ljudstvo, ki menda ima oblast po Ustavi, s 70% glasov na referendumu to zahtevalo…«:

Handikapirana demokracija ali entropija demokracije?

V termodinamiki je entropija “mera za količino energije, ki se ne more pretvoriti v delo, ter tudi merilo za neurejenost sistema”! To bi v politiki zvenelo takole: “Demokracija je količina želja volivcev, ki se ne more udejanjit, ter tudi merilo za jalovo urejenost sistema!”
Pretiravam?
Demokracija je po vsakdanjem laičnem pojmovanju izvajanje oblasti ljudstva. Izvajajo jo volivci preko demokratičnega sistema. Sistemi so precej različni, pomembno je, da delujejo v splošno korist, zadovoljstvo ljudstva in da so kulturi ljudstva primerni. In ne sam določenih manjšin parcialnih interesov.
Volivci smo si različni. Z različnimi interesi in željami. Volivci smo (lahko) empatični, sebični, (ne)razgledani, ignorantski (ne gremo na volitve, ker so »vsi isti«), (ne)samostojni (sami pridemo do političnih zaključkov, čeprav tudi napačnih ali smo podrejeni neki avtoriteti ali »avtoriteti«) … Volivcev se ne da zamenjat in spreminjat, vsaj na kratki rok.
Sistem bi moral zagotoviti voljo ljudstva, ki ni enotna, in jo v sistemu uravnotežit. Najti optimalne rešitve v dobro vseh in ne samo posameznih manjšinskih interesov. Temu se lahko reče omogočat pozitivne kompromise v nasprotju s »kravjimi kupčijami«. V naši demokraciji je največji problem, da je sistem odtujen od večine volivcev. Mnogi mislijo in se ne motijo, da nam je država ukradena. Ukradle so jo stranke in določene elite, bolje »elite jare gospode«. Predvsem bogatejše in najbolje plačane. Zaradi tega se v parlamentu, ki naj bi bil zakonodajna oblast, v resnici deluje kot izvršna oblast strank in preko njih trenutnih vlad. In pol parlamenta je opravilno vprašljiv in moralno oporečen. Predstavlja samo delegate strank s strankarskih list za dvigovanje rok in »guncanje afn«!
Ker so stranke in elite praktično na oblasti brez upoštevanja širše, celo skupne volje ljudstva, se nam dogaja entropičnost sistema, ki ni sposoben urediti najbolj kričečih problemov naše družbe. Da jih naštejem nekaj: pravosodni sistem, ki je neučinkovit pri preganjanju in preprečevanju kriminala belih ovratnikov in korupcije, ohranjanja javnega zdravstva in sploh javnega sektorja, odsotnost vizij razvoja države, spremembe ali nadgradnje volilnega sistema, formiranja pokrajin z racionalizacijo občinskih vrtičkov, obvladovanja državne birokracije (med drugim zagotavljanja principa »prave ljudi na prava mesta« in ne strankarskih aparatčikov), … in še bi lahko našteval.
Kaj storiti? Imam en predlog.
Demokratični sistem bi bilo potrebno spustiti na širšo raven, približati ljudstvu. To bi lahko bilo izvedljivo s (pol)delegatskim sistemom. Da se volitve izvajajo na ravni (volilnih) pokrajin, da se izvolijo »mali parlamenti«, ki potem z usmeritvami delegirajo svoje delegate v slovenski parlament. In ti delegati bi bili zamenljivi, če bi skrenili od »baze«. Razen tega bi za te delegate bilo potrebno določiti kriterije ustrezne sposobnosti ali kompetenc. S tem bi razrahljali ali vsaj otežili strankarski vpliv (in njihovih »elit«). Sploh, če bi zaboga že enkrat uvedli preferenčni glas, ki ga današnje stranke nočejo, čeprav je ljudstvo, ki menda ima oblast po Ustavi, s 70% glasov na referendumu to zahtevalo.
In za jezo raznih »demokratov«: delegatski sitem imajo na Kitajskem. Tudi enopartijski, za kar jaz pač ne navijam. In rezultat: eksplozija razvoja Kitajske v samo tridesetih letih in še kar traja. In Kitajska odpravlja revščino, kaj pa naša? In takšen sistem smo imeli tudi v Jugoslaviji. Ki je prav tako v tridesetih letih izvedel ogromen razvoj. In tudi odpravil revščino. Vendar se je nazadnje utopil v lastni entropiji. Ali morda v preveč demokracije, kot je nekoč ugotovil pokojni Jože Mencinger.
Jože Rotar, Dobriša vas