Volilni sistem v Republiki Sloveniji je bil sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije praktično ob osamosvojitvi. Že večkrat so bile dane pobude o njegovi temeljiti prenovi, iniciative pa so prihajale zlasti iz vrst nepolitičnih sredin, saj je le 18 % državljanov Republike Slovenije menilo, da je obstoječ volilni sistem ustrezen. Žal politične stranke do danes niso želele nikakršnih sprememb, saj jim obstoječ volilni sistem daje vse možnosti, da dobesedno manipulirajo s prvim členom Ustave Republike Slovenije in na ta način vidijo samo svoje strankarske interese. Le-ta namreč eksplicitno govori o tem, kakšna naj bo naša družbena ureditev, ko pravi »Slovenija je demokratična republika«. Demokratična torej, kjer je vladavina, vladavina ljudstva. Pa je v naši domovini ljudska volja dominantna pri izvolitvi predstavnikov ljudstva v najvišje organe domovine? S kateregakoli zornega kota bomo ocenjevali zahtevo omenjenega prvega člena Ustave Republike Slovenije, bomo ugotovili, da temu ni tako. Naj ob tej trditvi navedemo samo nekaj primerov, čeprav v tem prispevku ni mogoče poseči v detajle obstoječe volilne zakonodaje in to tudi ni namen tega prispevka. Osnovni namen je namreč opozoriti državljane Republike Slovenije, kje se skrivajo elementi manipulacije z volivci.

Če v grobem navedemo temeljne faze volilnega postopka, bomo ugotovili, da so to: evidentiranje kandidatov, volitve kandidatov, uradni volilni rezultati, javna razglasitev volilnih rezultatov. Dosedanje izkušnje so pokazale že vrsto manipulacij političnih strank predvsem pri upoštevanju volilnih rezultatov, saj jim obstoječ volilni sistem daje odprte roke pri njihovi končni izbiri izvoljenih kandidatov za zasedbo položaja v Državnem zboru. Obstoječ zakon namreč dopušča, da določen kandidat stranke, ki je prejel manj glasov od drugega kandidata te iste stranke, postane član Državnega zbora. Namreč, stranka sama odloča o tem, kdo dejansko bo poslanec. Namreč, zastarel in kompliciran algoritem rezultatov volitev, zahteva dolgotrajno proučevanje in s tem povezane možne manipulacije. Torej, kljub temu, da volivci namenijo več zaupanja določenemu kandidatu, stranka lahko ignorira dejanski volilni rezultat in izbere kandidata, ki je dobil manj glasov volivcev. Kako blizu je takšna odločitev  politične stranke izraženi volji volivcev, lahko bralci sami presodite.

S tem problemom je praktično v neposredni zvezi tudi 143. člen Ustave, ki govori o pokrajinah kot o homogenih delih države. Ker pa so do sedaj vse vlade in Državni zbor praktično ignorirale realizacijo tega člena, prihaja na volitvah (tudi) do situacije, ko ni niti približnega razmerja med številom izvoljenih poslancev in velikostjo teritorija od koder prihajajo, oziroma s številom volivcev.

Obstoječi volilni sistem ne zavezuje izvoljenih poslancev, da kadarkoli poročajo svoji volilni bazi o problematiki, ki jo v organih obravnavajo. Še manj pa, da prisluhnejo mnenjem in zahtevam svojih volivcev in da to prenesejo, bodisi organom svoje stranke, bodisi organom, kjer bi naj kot izvoljeni poslanci delovali (npr. Državni zbor).

Še manj kot prej navedeno pa je dejstvo, da naš volilni sistem ne predvideva odpoklica poslanca, ki ne izpolnjuje pričakovanj volivcev predstavljenega volilnega programa na podlagi česar je bil izvoljen. Pa tudi zaradi neaktivnosti ali iz moralnih razlogov. Skratka, vsestransko so nedotakljivi. Če k temu dodamo še dejstvo, da obstoječ volilni sistem omogoča, da so izvoljeni poslanci lahko izvoljeni praktično neomejenokrat, potem so demokratična načela obstoječega volilnega sistema močno vprašljiva. Tudi stopnja izobrazbe poslancev in s tem zahteva po osnovnem znanju in razgledanosti nikjer ni predpogoj za kandidaturo in s tem za izvolitev v Državni zbor.

Navedena dejstva zahtevajo sprejem novega volilnega sistema, ki je v skladu z ustavno določbo iz 1. člena Ustave Republike Slovenije in 3. člena Ustave o tem, da ima v Republiki Slovenije oblast ljudstvo. Glede na predhodno omenjena dejstva, da politične stranke do sedaj niso želele nikakršnih sprememb obstoječega volilnega sistema, sta civilna iniciativa SINTEZA KCD in NSVS (nacionalni svet za spremembo volilnega sistema) pripravili predlog Zakona o volilnem sistemu že pred nekaj leti. Gre za predlog kombiniranega volilnega sistema, ki je bil ob zadnjih volitvah predstavljen vsem političnim strankam. Le-te so bile odklonilne do osnutka predlaganega zakona. Pogojno sprejemljiv za njih je bil le preferenčni glas, vendar brez obvezne klavzule.

Vsa predhodno navedena dejstva nujno kličejo po spremembi obstoječega volilnega sistema, če želimo po tolikih desetletjih realizirati zlasti zahteve iz 1. in 3. člena Ustave Republike Slovenije. Pri tem je potrebno sprejeti uveljavitev osnutka predloga Zakona o volitvah, ki sta ga pripravili predhodno navedeni civilni instituciji. Glede na že omenjen negativen odnos političnih strank do predlaganih sprememb volilne zakonodaje je spremembo potrebno izvesti na osnovi referenduma. Ali posvetovalnega ali zakonodajnega, o tem pa naj odločijo ustrezni državni organi, oziroma Državni zbor.

V Mariboru, 23. 3. 2024                                                       zasl. prof. dr. Dušan Radonjič

Članek je bil objavljen v dnevniku Večer 4.4.2024