Slovenija je v resni krizi, ki se še poglablja. Razlage vzrokov krize pa se močno razhajajo. Če diagnoza ni jasna, tudi zdravljenje ne more biti uspešno. Kar nekaj ljudi je, ki se s problematiko krize resneje ukvarjajo. Tudi v javnih občilih se oglašajo. Očitno pa nimajo veliko možnosti, da bi svoja stališča v strpnem dialogu neposredno soočili s stališči tistih, ki razmišljajo drugače. Zato odpiramo mesto za argumentirano razpravo o dejanskih vzrokih in razlogih za tako globino krize v Sloveniji ter potrebnih ukrepih za njeno zdravljenje. Pripravljamo pa tudi javni posvet. Izhodišča za razpravo, h kateri ste povabljeni, so:

1. Zunanji vzroki krize

Kriza kapitalizma in neoliberalizem
Državo je potrebno učinkovito upravljati, če naj bo ekonomsko uspešna in sposobna zadovoljevati pričakovanja večine njenega prebivalstva. Ob vse hitrejšem razvoju tehnologije in posledično vse večji soodvisnosti sveta se potreba po učinkovitem upravljanju države še stopnjuje. V praksi pa se uresničuje nasproten proces. Upravljanje vse bolj prevzema kapital, ki državo izriva le na področje (močno okrnjene) sociale in varnosti. Razvojno strateške funkcije pa (premočan) kapital izvaja izjemno slabo, saj s svojimi aktivnostmi prednostno varuje le kratkoročne interese bogatih. Prednostni motiv bogatih je krepiti družbeno moč na osnovi lastnine in ne neposredno trošiti, torej tudi ne produktivno investirati. To se očitno kaže v nezadostnem povpraševanju, ki ga do neke mere premošča potrošnja prebivalstva in države, ki pa žal temelji na zadolževanju. Ta proces sproža tudi razkroj splošnih etičnih vrednot, to je temeljnih pravil ravnanja, ki omogočajo, da družba sploh lahko učinkovito deluje.

Globalizacija
Z globalizacijo dobiva svetovno gospodarstvo glede pretoka blaga in kapitala značilnosti enotnega sistema, ki pa ga je potrebno aktivno upravljati. Tega upravljavca pa ni. Največji absurd pa je, da je zaradi globalizacije neposredno najbolj prizadeto prebivalstvo razvitega sveta. V povprečju danes živi manj kvalitetno in revneje kot pred tridesetimi leti, pa čeprav se je v tem času zaradi hitrega tehnološkega razvoja njegova produktivnost skokovito večala. Največ koristi od globalizacije ima verjetno Kitajska, ker ji uspeva z učinkovitim upravljanjem države izkoristiti prednosti tržnega gospodarstva in globalizacije.

Evropska unija
EU ima nekatere značilnosti države. Najpomembnejša je skupen denar. Vendar EU ni razvila ustreznih mehanizmov upravljanja skupnih zadev in posledica je prav aktualna kriza evra, ki ekonomsko obremenjuje tudi Slovenijo. Tudi v tem primeru je za težave krivo njeno ne dovolj učinkovito upravljanje.

2. Domači vzroki krize

Kriza v Sloveniji je veliko globlja kot na primer v sosednji Avstriji in torej ni zgolj posledica zunanjih vplivov.

Neučinkovito upravljanje države
Osrednji domači vzrok krize je neučinkovito upravljanje države. Znaki te neučinkovitosti pa so: Država že ves čas deluje brez razvojne strategije, Tekoča ekonomska politika je preobremenjena s parcialnimi interesi posameznih elit in omrežij, Upravljanje razmeroma obsežnega državnega premoženja je izjemno neučinkovito, Pravna država deluje slabo, kar se najbolj škodljivo odraža v razbohoteni sistemski korupciji.

Vzroki slabega upravljanja države
Osrednji vzrok neučinkovitega upravljanja države je nekompetentno in neetično vodenje slovenskih vlad po letu 2000. Vzrok za to pa je neodgovorno delovanje strankarske elite. Vsa upravljavska moč je namreč koncentrirana v vodstvih političnih strank, ki niso sposobna učinkovitega upravljanja države in njenih asociacij, saj nimajo niti znanja, niti sposobnost in zlasti ne ustreznih moralno-etičnih vrednot. Najbolj škodljiva posledica je negativna kadrovska selekcija, katere rezultat je, da za državo najbolj pomembne upravljavske aktivnosti pogosto opravljajo nekompetentne ali celo etično sporne osebe.

3. Zdravljenje krize

Na zdravljenje zunanjih vzrokov krize neposredno ne moremo veliko vplivati. Vplivamo lahko le posredno in sicer tako, da učinkovito saniramo domače vzroke in tako delujemo kot zgled.

Z odpravo notranjih vzrokov krize moramo ustvariti pogoje za uspešnejši prihodnji razvoj države, katere osnovno poslanstvo je optimalno zadovoljevanje interesov večine njenih prebivalcev in nikakor le elit. Pri tem je potrebno upoštevati povsem jasno dejstvo, da noben sistem (tudi država) ne more zadovoljivo uresničevati svojega poslanstva, brez učinkovitega upravljanja. Pri ustvarjanju pogojev za uspešnejši razvoj naj bi kot družba prednostno delovali v skladu z naslednjimi usmeritvami:

Etičnost in pravna država.
Dosledno – najbolj pa še pri upravljanju države – spoštovati pozitivne družbene vrednote, kot so poštenost, dostojanstvo človeka, inovativnost, družbeno učinkovitost in solidarnost. To usmeritev podpirati z učinkovitim pravnim redom in vzgojnimi sistemi. Učinkovita pravna država je temeljni pogoj za uspešno obvladovanje krize.

Parlamentarna demokracija
Preurediti parlamentarni in volilni sistem s ciljem, da se omeji moč vodstev političnih strank in negativno kadrovsko selekcijo ter okrepi neposredno demokracijo. V tem okviru osebe za ključna vodstvena mesta v državi voliti neposredno.

Vodenje države
Pri vodenju kompleksnih socialno-ekonomskih sistemov, kakršen država je, sta ključni dve zadevi: Vodstvene zadolžitve lahko opravljajo le kompetentne in etično neoporečne osebe, njihovo delo pa je potrebno učinkovito nadzirati s kompetentnim in neodvisnim organom.

Družbena moč posameznikov in elit
Družbeno elito predstavljajo osebnosti, ki jim družba priznava znanje, sposobnost in zlasti moralno etične vrednote. Moč posameznikov in elit, ki bi temeljila izključno na lastnini oz. kapitalu, je potrebno omejevati s pravnimi, organizacijskimi in drugimi rešitvami.

Ekonomsko socialni sistem
– Ohranjati je potrebno socialno vzdržno gospodarstvo z uvajanjem gospodarske in druge zakonodaje, ki podpira učinkovito delovanje tržnega gospodarstva ob doslednem spoštovanju etičnih, moralnih in pravnih vrednot.
– V podjetjih, ki so za državo strateškega pomena, je treba podpirati solastništvo države in zagotoviti, da bo upravljanje najmanj enako učinkovito, kot je upravljanje ostalih oblik lastnine.
– V gospodarskih družbah je potrebno podpirati solastništvo zaposlenih ter druge oblike lastništva, ki presegajo slabosti lastništva enega (javno-zasebno partnerstvo, kooperative, pokojninski in podobni skladi,…)

Gibanje Sinteza – iniciativni odbor