Zadnje čase se veliko govori o policiji, protestih, avtokraciji, policijski državi in še čem aktualnem. Več ali manj je ves srd usmerjen na enega samega človeka, nenadomestljivega predsednika vlade R Slovenije Janeza Janšo. Sicer upravičeno, a nič manj niso sokrivi in soodgovorni vsi, ki so zatajili svoja in skupna načela, ustavo, zakone, svoje vedenje in ravnanje.
Malo manj se torej omenja vse podpornike in razloge, ki so nas pripeljali v današnjo situacijo. Manj se tudi omenja kulturo, splošno in posameznikovo, ki je temelj medsebojnega sporazumevanja oz. dogovarjanja in sobivanja. Odlično jo je zadel spoštovani pisatelj Goran Vojnović v kolumni v enem od Objektivov Dnevnika, ko je primeroma opisal prepovedane besede, ki se ne smejo uporabljati v politiki. Na to sem se spomnil, ko sem poslušal Branka Grimsa. Nekako zelo podobno kot na Primorskem ali Štajerskem oz. drugje v Sloveniji, ko so v nekem drugem obdobju Slovenci uporabljali slovenščino namesto italijanskega in nemškega jezika. Zelo povedno!
Ta trenutek je verjetno politično prepovedana beseda »naciklerofašizem« v kakršnikoli povezavi s trenutno posvetno oblastjo in vrhom RKC, ki jo podpira. Vendar obnašanje ministra za notranje zadeve in generalnega direktorja policije dr. Antona Olaja v zadnji Tarči, ne pušča več nobenega dvoma. Predstavniki oblasti skušajo na nekulturen način in s posiljevanjem svojih stališč doseči svoj »prav.« Mimo vseh uveljavljenih družbenih norm. Očitno morajo za to uporabljati tudi solzivec in vodni top, pa še celo paleto denarne in druge prisile, v katero dvomi tudi ustavno sodišče. Na preizkusu ni samo pravna država in njeni temelji, v razmislek so dani kultura in ravnanje vsakogar od nas. Od vsakogar od nas se počasi zahteva razmislek in odločitev ter seveda aktivno ravnanje. Ko se avtokrat s svojimi somišljeniki in podporniki sklicuje na zakone, kakor si jih pač sam razlaga, zna postati zelo nevarno! Zelo jasno je že, kam nas ta voditelj vodi. Vse skupaj nima več nikakršne zveze z demokracijo. Še veliko manj pa s kulturo.
Ali se vsakdo odloča »prav« med politiki, strankarskimi navdušenci, policisti, zdravstvenim osebjem in sploh vsemi, ki tu bivamo, bo ne le pokazal čas, temveč tudi mi vsi oz. večina.
Da gre za nekulturno provociranje stranke SDS je dokaz tudi »slučajna« proslava v Marezigah nad Koprom, v kraju, kjer so kot otroci padle prve žrtve fašizma. Ali ni bilo že dovolj vaše provociranje s policijo v Ljubljani? Z očitnim povzročanjem javnega nemira med ljudmi s prisilo policije, ki naj bi sicer mir zagotavljala? Z vso vašo silno željo po oblasti in dokazovanju svoje večvrednostne »kulture.« Menda tujih predstavnikov na Brdu niste prepričali. Razen Madžarske in Poljske.
Verjamem, da nazaj na staro »normalno« in »predjanševsko obdobje« ne smemo več iti! Prvič zato, ker nikoli ni bilo normalno in ker s kakršnimkoli Janšo, dokazano, nikoli ni šlo in ne bo šlo nikoli več!
Kultura, kot si jo predstavljajo ministri in poslanci, ki poimensko podpirajo Janeza Janšo, je milo rečeno nekulturna, nespodobna in pokvarjena. Kdor si je ogledal prenos, ali pa posnetek zadnje seje parlamentarnega odbora za notranje zadeve, ki ga je vodil poslanec SDS Branko Grims, bo vedel, o čem govorim. Opomine, ki jih je dajal poslanki Nataši Sukič in nekulturno vedenje do Violete Tomić so samo pokazatelji obnašanja velikaša na oblasti. Pravzaprav primitivnost, ki ji ni para. Ali pač. Med somišljeniki. Že videno.
Težko si predstavljam, kako lahko kdo zavestno, ne da bi se nalival s kakšno žlahtno jesensko kapljico, podpira in ruši vse, predvsem pa kulturo, ki se je gradila več sto let.
Sedaj pa se čisto resno sprašujem: »Kdo vse med nami je tisti, ki vse to podpira?«
Miloš Šonc, Grosuplje, 9.10.2021