NACIONALNI SVET ZA DEMOKRATIČNO SPREMEMBO VOLILNEGA SISTEMA
SKRAJNI ČAS JE, DA SPREMENIMO SEDANJI NEDEMOKRATIČEN IN ŠKODLJIV VOLILNI SISTEM TER GA NADOMESTIMO S SISTEMOM PO VOLJI DRŽAVLJANOV, NE LE POLITIČNIH STRANK.
V demokratični državi ima oblast ljudstvo. Državljani na demokratičnih volitvah izmed sebe izberejo zaupanja vredne posameznike, ki v parlamentu v njihovem imenu in njihovem interesu sprejemajo zakone ter imenujejo izvršno oblast – vlado, da jih izvaja. Ali ljudje zares lahko izberejo zaupanja vredne in odgovorne poslance in ali ti delajo v njihovem interesu, je odvisno od volilnega sistema. V Sloveniji imamo že celotno obdobje samostojnosti volilni sistem, ki ne dosega demokratičnih standardov razvitih demokracij. To vpliva tako na vse slabšo sestavo Državnega zbora, kot na kakovost in učinkovitost njegovega delovanja, pri čemer izgublja svojo z Ustavo zagotovljeno samostojnost in je vse bolj podrejen Vladi.
Kje so glavne težave?
Imamo nepravičen volilni sistem, v katerega državljani vse manj zaupamo. Številni volivci so prepričani, da je vseeno, koga volijo, saj stranke in poslanci vedno naredijo po svoje, ne da bi za to odgovarjali volivcem. Zato je tudi udeležba na volitvah vedno nižja. Zakonodajna in izvršna oblast sta tako vedno bolj odtujeni od volivcev in vedno manj zmožni razreševati razvojna vprašanja slovenske družbe.
Da bi zagotovili demokratično spremembo, smo aktivni državljani in državljanke, zbrani v različnih iniciativah Civilne družbe, ustanovili NACIONALNI SVET ZA SPREMEMBO VOLILNEGA SISTEMA, ki predlaga, da volivci s prvim glasom neposredno izvolijo vsaj polovico poslancev, drugi glas pa dajo strankam, ki jim še zaupajo.
V novem »kombiniranem« volilnem sistemu predlagamo:
V Ljubljani, 19. maja 2021
Kako čem jaz nekoga voliti ,ki ga ne poznam ,predlagajo ga p stranke !!! To velika napaka ,ki jo moramo odpraviti ,da bojo bolj prave volitve .Ljudje bi morali sami izbirati in voliti,,
G. Gorišek, to je seveda resno vprašanje. zato v našem sistemu predlagamo, da v vsakem volilnem okraju (44) lahko svojega kandidata postavijo državljani (Državljanske liste, DL), nato pa se izmed vseh kandidiranih po sistemu večinskega glasovanja izvoli tistega, ki je dobil največ glasov, toda več kot 50 %. Če takega v prvem krogu ni, se volitve ponovijo, kandidirata pa kandidata, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov.
Kombiniran sistem ne bo nič boljši od sedanjega.Strank v pošteni demokraciji ne sme biti.Prihaja čas elektronskega glasovanja,zato je potrebno neposredno odločanje ljudstva.
Gotovo je ideja vredna dolgoročnega razmisleka. Toda doslej se še nobena družba ni odločila za tak sistem totalne demokracije brez političnih strank. Tudi, če bi tak disperzni sistem oblikovali na ravni volitev, bi se pred podobnimi težavami, ki jih imamo zdaj, srečali na ravni DZ in oblikovanja vlade. Tam bi se pojavile skupine in grupacije (kvazi politične stranke), kjer državljani ne bi imeli nobenega nadzora. Vsi resni strokovnjaki menijo, da je tak sistem povsem nepredvidljiv in neobvladljiv, ker bi produciral permanentni kaos. Sistem s političnimi strankami je operativnejši, toda z omejitvami, ki bi strankam onemogočile odtujevanje oblasti (strankokracijo) in kontrolo nad družbo. Predvsem pa bi morali uvesti možnost, da kandidate postavljajo državljani in jih tudi volijo brez vmešavanja strank (deloma volitve po večinskem načelu, prednostni glas).
Ja kolker vem,je Islandija poskušala uvesti sistem brez strank ampak je pristala na kombiniran sistem,verjetno nekaj podobnega,kot omenjate vi ampak sedaj ,so baje,zopet v težavah.Ta kombiniran sistem(50% proti 50%),bi mogoče nadgradili,da bi PV izvolilo ljudstvo,enako kot predsednika države.Je pa nekaj res,če bi imeli zakonodajo o kazenski odgovornosti ter realno možnost odpoklica,seveda tudi realno možnost referenduma(mogoče celo z digitalnim podpisom),bi bilo verjetno bolj pošteno do volilcev.
Res je, nekatere države so večkrat poskušale ali vsaj razmišljale o ukinitvi političnih strank in uvedbi nekakšne “neposredne demokracije”. Vendar je očitno, da je bilo to možno le v grških polisih, v velikih državah to še ni uspelo nikomur. Sistem parlamentarne demokracije sloni na političnih strankah.
Problem je torej v tem, kako te stranke uzakonimo in nadziramo njihovo delovanje, predvsem pa v načinu (sistemu) VOLITEV. Tega moramo oblikovati tako, da imajo državljani neposredno možnost določati kandidate za Parlament (DZ), vsaj v polovici primerov pa tudi njihovo neposredno izvolitev.
To je bistvo našega predloga.
-volilni sistem, ki naj preprečuje strankokracijo,
-model oblikovanja vlad, ki politike ne razdvaja – vlada učinkovito deluje v korist večine (švicarski vzor),
-spoštovanje temeljnih družbenih vrednot, npr. učinkovite in od politike neodvisne pravne držav
Predlagam, da ima ljudstvo možnost odpoklicati oziroma razpustitit CELOTEN parlament, v kolikor se bo zopet ponovila situacija, v kateri smo danes. Zagotovijo se postopki oziroma pravila, ki so podobni referendumu: predhodno zbiranje glasov, če jih je dovolj, se razpiše referendum, na njem mora biti dosežen kvorum, itd. Da se prepreči malverzacije s postavljanjem datuma glasovanja v vrhunec dopusta, se določi tri ali štiri fiksne nedelje, ko se takšni referendumi avtomatsko izpelje – pač tisti datum, ki je prvi na vrsti.
Ta kombinirani volilni sistem mi ne deluje kot neka sprememba.Namreč- državljanska lista-to je pravzaprav stranka,torej bomo volili kandidate strank(44) in stranke (44), Jas osebno mislim,da sploh ne bi voli strank ampak naj stranke predlagajo kandidate-izvolimo 2 iz vsakega VO.Premierja bi naj izvolilo ljudstvo in odgovoren bi bil ljudstvu.Vsi izvoljeni so vlada,opozicije ni in mislim,da opozicija več škoduje kot koristi.Ta 90 članska vlada(dva sta iz manjšin),za sprejem zakona rabi 60glasov-na primer.Pač razmišljam in prosim za odgovor.
Gospod Prah, očitno gre res za nesporazum. Naj poskusim na kratko obrazložiti.
Mi predlagamo, da bi 44 poslancev volili neposredno, po večinskem načelu. Kandidate za te poslance bi v vsakem okraju lahko vlagali državljani in politične stranke. Kandidati bi morali imeti domicil, to je stalno prebivališče, že vsaj dve leti v tem okraju, kjer kandidirajo. Če bi kandidata predlagala skupina državljanov, prav tako samo iz tega okraja, ki jo imenujemo “Državljanska lista”, bi morala zbrati 150 podpisov volivcev, ki to kandidaturo podpirajo. Enako velja za politično stranko: kandidat iz okraja, podpisniki prav tako. Pričakujemo, da bi tako kandidirali kakih 20 – 30 kandidatov. Veliko več prav gotovo ne, saj bi “zmanjkalo” podpornikov – podpisnikov, saj vsakdo lahko podpre samo enega kandidata.
Kandidati bi se tako “pomerili” med seboj. Zmaga tisti, ki bi dobil več kot 50% glasov vseh volivcev, ki se udeležijo volitev. Če toliko glasov ne dobi nihče, gresta v naslednji krog kandidata, ki sta dobila največ glasov.
Ta sistem ima številne prednosti:
– kandidata pozna velika večina volivcev;
– predlagajo ga državljani;
– tudi, če ga predlagajo politične stranke, ga morajo izbrati iz tega okraja in prav tako zanj zbrati 150 podpisov;
– in kar je mogoče najpomembnejše: tako bi vsak okraj dobil svojega poslanca, neposredno izvoljenega; v sedanjem sistemu ostaja tretjina okrajev brez “svojega” poslanca, včasih cele regije. In če bi bil kandidat Državljanske liste, kot poslanec ne bi smel prestopiti k nobeni politični stranki;
– predlagamo pa tudi, da bi bilo mogoče takega poslanca, če bi se izneveril poslanskim dolžnostim, če bi zagrešil težja kazniva dejanja, če bi se odselil, itd. možno odpoklicati.
Če bi sprejeli tak sistem, potem ti poslanci ne bi mogli po svoje špekulirati in manipulirati, predvsem pa ne glasovati po diktatu štabov političnih strank.
Seveda tak predlog ni povšeči političnim strankam, zato jim ga bomo lahko “vsilili” le preko referenduma.
Spoštovani P. Prah,
44 poslancev izvolijo volivci posamezno v vsakem VO po večinskem sitemu, tako kot sedaj župane, na primer.
Mogoče boste dobili še kakšen dodaten odgovor v prispevku, ki je bil objavljen v sobotnem Dnevniku: http://www.sinteza.co/ucinkovitost-in-legitimnost-vladanja/