Po mnenju nekaterih je stanje demokratičnega sistema v Sloveniji pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše odlično. A očitno se katastrofalno poslabšuje. Ob podpori nekoga, ki ni in noče biti moralna avtoriteta na čelu države, se pa rad slika, ter seveda različnih svetovalcev, na primer dr. Ernesta Petriča, nas bo edini rešitelj – predsednik vlade spravil na volitve, takrat, ko bo on hotel. Torej celotna država oziroma vse institucije in vsi državljani smo odvisni od volje enega človeka. Predsednika vlade. »Zelo dober sistem!« Volitve so lahko takrat, ko se on za to odloči. Parlamenta ni oziroma, bolje rečeno, skrbi za svoje preživetje. O kakšnem državnem svetu raje ne pišem. Ustavno sodišče sramežljivo in z zamikom odloča o človekovih pravicah in odlokih vlade. Stranke, njeni veljaki in pripadniki, ki so si 30 let postiljali posteljo, udobno čakajo na konec mandata, na penzijo ali na nove volitve, ki jih po malem že vsi pričakujejo.
Poslanci tudi veselo prestopajo iz ene stranke med »neodvisne poslance«. Državni priskledniki ustanavljajo nove stranke in se celo pripravljajo na volitve. Očitno je čas volitev res že tukaj. Vsi, ki so pred enim letom izdali volivce in onečastili pojem demokracije, se zdaj delajo nevedne ter zagovarjajo svoja takratna in poznejša ravnanja kot nujna in potrebna za demokracijo. Ampak vsi po malem že gledajo na prihodnje volitve. Nihče ne jamra.
»Dokaz« za to je reaktiviranje upokojenca dr. Dimitrija Rupla, pa predvideno kandidiranje svetovalca predsednika Republike Slovenije (!) dr. Ernesta Petriča za poslanca v Ljubljani na listi nosilcev gibanja Povežimo Slovenijo (PoS). Na to je še posebej ponosen Marjan Podobnik, ki je v svojem tvitu zapisal, da je navedeni »moralna avtoriteta našega časa in eden najuglednejših nosilcev gibanja PoS, torej strank SLS, NLS, Zelenih Slovenije, stranke SMC in Povežimo Slovenijo«. Naravnost »čudovito!« Manjkajo le še Franc Jurša, Karl Erjavec, Zmago Jelinčič, Janez Janša, Zdravko Počivalšek, dr. Simona Kustec Lipicer, dr. Aleksandra Pivec in podobni »zaslužniki«. Vsi pazljivo spremljajo ankete javnega mnenja.
Tudi vrh RKC aktivno pristavlja svoj piskrček pri participaciji sedanje oblasti. Želijo si nov vatikanski sporazum. Z Janševo pomočjo upajo na popoln uspeh. Menda so že pozabili na Zvon 1 in 2, pa na nočne porno programe, zato so zdaj glavna tarča izobraževalne in vzgojno-varstvene ustanove, torej šole, vrtci in še kaj. No, pa na univerzi bi radi imeli »malo« več besede. Pa ne, da bi radi tudi »cerkveni davek«? V Slovenski škofovski konferenci naj tudi škofje ne bi bili zadovoljni s sestavo sveta, ki naj bi pripravil vatikanski sporazum 2.
Pravzaprav je že kar malo dolgočasno pisati, brati oziroma gledati o dnevnih »junaštvih« vseh navedenih in drugih ljudeh, ki nimajo toliko poguma, da bi rekli: »Dovolj, pustimo še malo prihodnosti mlajšim.« Očitno vsi »najzaslužnejši« v državi še niso nagrabili dovolj.
Pa vendar tli iskra upanja v okviru civilne družbe, ki pripravlja izhodišča za nov, spremenjen, bolj demokratičen volilni sistem, ki bi možnost odločanja o družbenih zadevah približal državljanom. S kombinacijo večinskega in proporcionalnega sistema. Kar veliko je simpatičnih in dobrih rešitev, ki jih je strokovna in kompetentna delovna skupina pripravila kot izhodišča za načrtovano javno razpravo. Do zdaj so se vsi institucionalno pristojni državni organi od predsednika države do parlamenta »uspešno« upirali vsem spremembam. Prekrivanje pobud in predlogov, ki so jih pripravili »civilni« strokovnjaki s predlogi, izraženimi na protestih na Argentinskem trgu v Ljubljani, nekaterimi stališči strankarskih predstavnikov v parlamentu, pa tudi z nekaterimi primerljivimi rešitvami držav iz tujine, daje upanje na rešitev, ki bo pozitivna in ki bo popravila izredno slabo situacijo na področju demokracije v naši državi.
Seveda se lahko vse skupaj obrne tudi na slabše. A vendar je treba misliti na prihodnost in enostavno ne dopustiti vsem zlonamernežem, ki nam trenutno krojijo življenje, da bi to delali še naprej.
Miloš Šonc, Sinteza, 23.5.2021

Preberite tudi: Preštevanje, državljanska vojna in demokracija