KUL je kratica za politično Koalicijo ustavnega loka. Njeni predlagatelji so štiri parlamentarne stranke, ki so ta čas v opoziciji, nekoliko nenavadno ime pa se zanjo uporablja zato, ker naj bi se pomembno razlikovala od koalicij, ki so nam doslej vladale. Dosedanje koalicije so bile namreč večinsko levo ali desno politično usmerjene in v skladu s to usmeritvijo se je tudi parlament razdelil v dva, po številu poslancev približno enako velika dela, to je v koalicijo in opozicijo. Koalicija naj bi vladala, opozicija pa naj bi jo pri tem nadzirala. A žal se v praksi ta delitev oblasti danes slabo obnese. Demokratične vrednote (resnicoljubnost, poštenost, solidarnost,…) smo namreč v politiki v velikem delu nadomestili neoliberalnimi vrednotami (pohlep, prevara, odsotnost solidarnosti, ..), posledice pa se škodljivo odražajo tudi v delovanju koalicijskih vlad; te namreč interese države vse bolj podrejajo strankarskim interesom, opozicija pa prednostno skrbi za to, da bo po naslednjih volitvah – te naj bi se čimprej zgodile – lahko to isto tudi sama počela. Z upravljanjem države, ki je zelo zahteven posel, se torej politika vse manj ukvarja, posledice pa so prav žalostne: razvojno Slovenija vse bolj caplja za drugimi državami v EU, njeni državljani živimo slabše, kot bi objektivno lahko, predvsem pa smo podobno kot politika vse bolj razdvojeni in sprti.
Slabosti običajne koalicijske vlade se po izkušnjah nekaterih držav (Švica, Nemčija) lahko močno omili z »veliko koalicijo«, kar naj bi bila tudi koalicija KUL. Če je vlada običajne koalicije pretežno levo ali desno usmerjena, pa vlado velike koalicije oblikujejo skupaj tako leve kot desne stranke, seveda le tiste, ki zavračajo avtoritarno vladanje in so torej demokratično usmerjene. Take vlade se s škodljivim nasprotovanjem med levico in desnico ne obremenjujejo; namesto tekmovanja med njima in nagajanja se usklajujejo, s tem pa se ustvarja potrebno okolje, da se politika lahko ukvarja s svojim temeljnim poslanstvom, to je upravljanjem države. Vlada velike koalicije je praviloma bolj učinkovita, če ji predseduje za vodenje dobro usposobljena, a strankarsko neangažirana oseba; to upošteva tudi predlog projekta KUL. Projekt KUL je tako slej ko prej doslej najboljši predlog za zdravljenje osrednje težave, ki jo ima naša država, to je njeno slabo upravljanje.
Pa bo projekt KUL tudi uspel? Oglejmo si, kaj se mu glede tega obeta. Naj začnemo pri aktualnem predsedniku vlade. Ta nam demokracijo najbolj ogroža in bo seveda storil vse, kar bo le zmogel, da projekt KUL ne bi uspel. Podobno, čeprav previdneje in javnosti manj opazno bo ravnal tudi predsednik države, saj ta že lep čas dokazuje, da ni pripravljen ničesar storiti, kar bi lahko Janša slabo sprejel. Na tretje mesto po politični moči, čeprav gre za »strice« iz ozadja, je smiselno uvrstiti sedanje vodstvo slovenske Cerkve. To rado ravna po načelu: delajte, kar vam govorim, in ne glejte, kaj počnem. Njeno početje namreč ne sledi vedno usmeritvam aktualnega papeža in je neredko sprto s krščansko etiko, to pa dokazuje tudi s podporo, ki jo daje Janševim ambicijam po avtoritarnem vodenju države. V skladu s to usmeritvijo bo vodstvo Cerkve nedvomno ravnalo tudi, ko gre za projekt KUL.
Projekt KUL torej s podporo vrhnjih nosilcev politične moči ne more računati, saj se ti nasprotno kot KUL zavzemajo za avtoritarno, torej nedemokratično vodeno Slovenijo. To za projekt seveda ni dobro izhodišče, kar pa mu naj ne bi preprečilo, da vendarle uspe. Ta optimizem je predvsem zasnovan na prepričanju, da je večina Slovencev naklonjena demokraciji in ne avtokraciji ter si predvsem želi bolj učinkovito in manj kaotično upravljanje države, kot smo mu bili priča doslej. Ali bomo kot država to usmeritev uspeli uresničiti, je odločilno odvisno prav od tega, ali bo projekt KUL zaživel. O tem bodo neposredno odločali sedanji poslanci parlamenta. Opozicijski so se že opredelili, sedaj naj bi se še koalicijski. Na poslance Janševe stranke pri tem ni moč računati, pač pa na poslance ostalih treh strank, to so NSI, DeSUS in SMC. Da bodo poslanci strank DeSUS in SMC projekt KUL večinsko podprli, je pričakovati, saj gre za demokratično usmerjene stranke, poslanstvo KUL-a pa je predvsem okrepiti močno oslabelo demokracijo, ki jo prav sedanja koalicija dodatno resno ogroža. Tudi z vidika osebnih interesov poslancev teh dveh strank je očitno, da več argumentov govori v prid podpore projektu KUL kot nasprotno.
Koalicija KUL pa ne bo dovolj učinkovita, če v njej ne bo sodelovala tudi stranka NSI, ki velja za najbolj desno, a še vedno demokratično usmerjeno stranko. Njena vključitev v novo koalicijo pa je vprašljiva, saj gre za stranko, ki naj bi prednostno delovala po krščanskih vrednotah, katoliška cerkev pa tem vrednotam rada dodaja še zavezo, da se nekritično sledi usmeritvam njenih vodstev; v konkretnem primeru je to vodstvo slovenske Cerkve, ki pa je bolj kot demokraciji naklonjeno avtoritarnosti. Strankini poslanci se utegnejo zato znajti v zadregi, kako se v tem primeru odločiti: slediti usmeritvam vodstva Cerkve in ostati v opoziciji ali se vključiti v koalicijo, v kateri naj bi skladno s svojimi vrednotami skupaj s poslanci večine ostalih strank demokratično delovali v dobro državljanov. Odločitev bo gotovo lažja, če bodo pri njenem sprejemanju dali prednost zavezam do volivcev, ki si nedvomno predvsem ne želijo avtokracije po zgledu sosednje Madžarske.
Sedanji poslanci parlamenta imajo v povezavi s projektom KUL priložnost, da sprejmejo odločitve, ki naj bi veliko pripomogle, da bomo Slovenci s svojo državo v prihodnje lahko bolj zadovoljni, politika pa nas bo manj razdvajala. Večina volivcev si nedvomno želi, da bi se poslanci v tem primeru res skrbno in predvsem etično, to je pošteno odločali.
Andrej Cetinski, Sinteza, 8.11.2020