Z razvojnimi vprašanji, težavami in dilemami se Slovenija neuspešno sooča že drugo desetletje.
V SINTEZI smo trdno prepričani, da je eden osnovnih razlogov prav negativna kadrovska selekcija, ki jo omogoča neustrezna volilna zakonodaja in posledično neustrezno oblikovanje in delovanje vlad. Zato smo se odločili, da se v letošnje predvolilno dogajanje vključimo intenzivno, kot aktiven in organiziran deležnik civilne družbe. Naš cilj je, da po svojih močeh prispevamo k boljšemu oblikovanju (pred)volilnih programov in h kvalitetnejšemu izboru kandidatov za poslance DZ, pa tudi k usmerjanju volivcev h kandidatom, ki po našem mnenju predstavljajo pozitiven izbor glede na razvojne izzive Slovenije. Ker nas pri tem ne vodi nobena ideološka opredelitev, temveč predvsem ustreznost programov in verodostojnost njihovih nosilcev, smo iz preštevilnih odprtih vprašanj izbrali nekaj ključnih področij, v odnosu do katerih se kaže pripravljenost kandidatov in vlagateljev volilnih list, da se odločneje lotijo temeljnih problemov našega razvoja.
Očitno je namreč, da sedanji volilni sistem ne omogoča, da bi izvolili poslance, ki bi bili spravljivejši in bolj konstruktivni navznoter ter bistveno odločnejši navzven, zlasti do institucij EU, kamor smo vse bolj vpeti, kot država pa vse pogosteje obravnavani neenakopravno.
Izredno nizka stopnja zaupanja državljanov v politične stranke, predvsem pa hitro padajoča udeležba na volitvah, opozarjata, da civilna družba zahteva spremembe in drugačno delovanje političnih strank ter zakonodajne in izvršilne sfere. Nadaljevanje dosedanje prakse, ki povečuje odtujenost in prepad med oblastjo in ljudstvom, prav gotovo ni dobra perspektiva za Slovenijo.
Nekaj prispevkov uglednih Slovencev, ki utemeljujejo potrebo po globoki preobrazbi slovenske razvojne politike in elit, ki bodo to preobrazbo izpeljale.
Cvetka Selšek, bančnica: »Za nami je 20 let izgubljenih priložnosti«
Največja izgubljena priložnost je gotovo povezana s kapitalom. Vzporedno z odpiranjem vrat tujcem, bi morali razvijati slovenski kapital. Namesto da bi slovenski kapital pametno krepili, smo le dopustili divje privatizacije, ki so požrle veliko denarja in povzročile veliko krizo….
Morda je res prišel čas za spremembo volilnega sistema, saj obstoječi ni dal ustreznih rezultatov. To je za Slovenijo slabo. V obstoječih razmerah se dejansko ne da nič dogovoriti in nič pametnega spremeniti.
Lojze Sočan, profesor: »Gospodarski razvoj zahteva spremembo odločevalskih elit«
Dosedanje strankarsko-finančne elite so zavrgle temeljne vrednote, zavirale strateške cilje in sprejemale napačne razvojne odločitve.
Odprava korupcije, neracionalnosti in neučinkovitosti države bi zagotovila največji delež sredstev za približanje slovenskih plač konkurenčnim državam.
Franček Drenovec, bančni analitik: »Pasti ponovne zlorabe gospodarske rasti«
Upajmo, da sedanja konjunktura ne prinaša le novega obdobja pohlepa in norosti naših kapitalističnih elit. Eno tako izkušnjo že imamo izpred dobrega desetletja. Tudi takrat je vlada »podprla kapital« z zniževanjem davkov (in gradila z enormnimi dobički za vse sodelujoče avtocestni križ, pa Teš 6, zdaj Tir 2 …). Rezultat vseh tedanjih elitnih bakanalij je bil propad kapitala, povečanje revščine in zasebni dolg, ki ga je morala prevzeti država in ki zdaj zmanjšuje slovensko javno porabo zaradi obresti vsako leto za milijardo evrov. In kako to, da jih še ni strah? Če bo sedanja konjunktura zlorabljena vsaj delno tako, kot je bila prejšnja, zdaj že drugič zapored, ko se za večino ljudi prejšnja kriza sploh še ni polegla, je namreč izid predvidljiv: izid socialne implozije, potem eksplozije, potem …
Matjaž Gams, profesor poslovne inteligence in inteligentnih sistemov: »V primežu politokracije«
Gotovo je sedanja politična ureditev Slovenije manj demokratična in manj strokovna, kot so si zamislili snovalci Slovenije. …v frizerkinih očeh je bilo videti, da me je kot profesorja in strokovnjaka spoštovala, kot politika me bo bistveno manj.
Nekaj receptov za izboljšave je na dlani: volilni sistem je treba spremeniti, oživiti je treba protikorupcijsko komisijo, prenoviti je treba pravni sistem, birokracijo je treba minimizirati,… dati možnost stroki, da prek državnega sveta onemogoči pretirano nestrokovne, škodljive ali koruptivne poteze….
Andrej Cetinski, finančnik: »Replika na V primežu politokracije«
Državljani neposredno izvolimo stranko, o osebi, ki bo stranko zastopala v parlamentu, pa ne odločamo volivci pač pa strankino vodstvo. V vladavini političnih strank (politokracija oz. strankokracija) vlade strokovno niso močne, vladajo brez pravega nadzora in ustvarjajo okolje, ki je ugodno za razvoj klientelizma in korupcije, kar se odraža v neučinkovitem upravljanju države.
Za Sintezo uredil Miroslav Marc, 5.3.2018