Naj začnem z vprašanjem Pankrtov izpred štiridesetih let: “Kdo so ti ljudje? Kdo je tist, k’ mi lahko govori, kva lohk mislim, kva lohk vem, kva lohk’ delam, kva lohk smem?”

Takrat so bili ena stranka in skoraj enoumni mediji. A Slovenija je bila še ‘moja dežela’. Danes je strank na pretek, mislimo, govorimo, smemo lahko, kar hočemo, a enoumja ni konec, ‘Slovenija, moja dežela’ pa je avstrijsko geslo.
Odločitev vlade, da NLB-ja še ne bo prodala, bi morala veljati za normalno, saj bi bila prodaja ob kupnini, trikrat manjši od dokapitalizacije, še ena velika kraja po NKBM-ju, Heliosu, itd. A za poptelevizije, vsakršne koristolovce in lažne domoljube je to smrtni greh. Skupaj s t. i. Banko Slovenije enoumno navijajo za prodajo čim prej, za vsako ceno, samo da ni našega nacionalnega interesa, ampak tuj in evrokratski. Kdo so ti ljudje, ki diktirajo takšno javno zavest? Matej Bor bi jim verjetno rekel “raztrganci”.
Na drugi strani hoče koalicija civilne družbe Sinteza omiliti škodo, ki jo delata slaba banka in SDH, in to tako, da bi v njunem upravljanju sodelovali predstavniki upokojencev, sindikatov, mladine, podobno kot v velikih podjetjih v Nemčiji. A naša vlada noče o tem ničesar slišati, v medijih v lasti kapitala in politike pa tudi nič, zato pa toliko več prikrivanja evropskih dvojnih meril in navijanja za privatizacijo.
In še huje bo: kajti celo v domovini kapitalizma je pravkar od mrtvih vstal levi laburist Corbyn. Njegovi programi so zgolj socialno dostojni in odgovorni do večine, do mladih, prihodnosti, torej socialnodemokratični, a so ga tudi pri nas mediji zmerjali s skrajnežem.
Kdo so ti ljudje? Ob vse bolj praznem prazniku državnosti se to lahko vprašamo vsi, kajti navsezadnje smo tudi mi ti ljudje: mi volimo, mi verjamemo zaslonom ali pa ne, mi dopuščamo, da nas zavajajo, razprodajajo in uničujejo skupno dobro. In okolje in pravičnost.
Igor Vidmar, Studio City
12.6.2017 – Posnetek kolumne Igorja Vidmarja  (od 3.10 do 5.35 minute)