V zadnjih mesecih so na referendumih padle tudi vse večje reforme, razprave o tem, kako naj organiziramo življenje v državi in kakšno prihodnost želimo, so potisnjene ob stran. To daje občutek, da je vse usmerjeno le v preživetje jutrišnjega dne, prihodnost pa je negotova. Kakšne posledice lahko to prinese? Ključna naloga naslednjega obdobja je brez dvoma proces izgradnje države. Tukaj moramo začeti domala z ničle. Ko govorim o izgradnji države, mislim na aktiviranje vseh nadzornih mehanizmov, od policije in državnega tožilstva pa do Urada za preprečevanje pranja denarja in delovanja NLB-ja v skladu s tržnimi zakonitostmi. To je ogromna naloga. Poleg tega pa je treba vzpostaviti pogoje, v katerih bodo lahko posamezniki in podjetja razvili svoj ustvarjalen potencial in se dejavno vključili v svetovno gospodarstvo.
Na drugi strani pa se ljudje dejansko počutijo ogrožene, menijo, da njihovi potomci živijo slabše ali imajo manjše življenjske možnosti. Preživitvena stiska vas usmerja v kratkoročno razmišljanje. To je povsem upravičeno. Vedeti morate, kaj boste jedli danes zvečer in jutri zjutraj. Vendar moramo ob kratkoročnosti nujno odpirati tudi pogoje za srednje- in dolgoročne razmisleke in delovanje. Ne vem, kdo bo to storil in kako, vam pa lahko precej zlahka navedem potrebne ukrepe na tem področju. Prvi od njih je zagotovo vzpostavitev pravne države, drugi vzpostavitev tržnih razmer v bančništvu, tretji pa prostorska mobilnost.

Tako danes kot v preteklosti razkritja o nepravilnostih, sumljivih poslih ali moralno vprašljivih dejanjih slovenskim politikom skoraj nikoli niso onemogočila nadaljnjega delovanja v politiki. Nazorni organi se ne odzivajo ali pa so zelo počasni, za sankcije (neizvolitev) ne poskrbi niti sama družba. Ali s tem vsi po tihem sprejemamo takšna ravnanja?
Bojim se, da to drži. Ljudje so dejansko otopeli ali pa se jim dozdeva, da tako in tako ni mogoče storiti ničesar. Oligarhične elite menijo, da so nedotakljive, in so tudi dejavno vzpostavljale razmere, v katerih se jim je uspelo dvigniti nad zakone. Ta mentalni kalup moramo razbiti. Časa ni več dosti. Potreben je pogum, moramo tvegati, v imenu blaginje naših otrok in vnukov.

Pogosto nespoštovanje odločb ustavnega sodišča, selektivno upoštevanje mnenj in priporočil Računskega sodišča, tožbe proti tožilcem in preiskovalcem, še preden so se končali dokazni postopki in sojenje, tožbe zaradi mnenj protikorupcijske komisije in še bi lahko naštevali. Čeprav so politiki polni ugotovitev, kako je treba zagotoviti delovanje pravne države, so sami pogosto tisti, ki izpodbijajo in otežujejo njeno delovanje. Tudi to ostaja brez vsakršnih sankcij. Kako torej zagotoviti delovanje pravne države in odstraniti politične pritiske?
Navedel bom nekaj po mojem mnenju nujnih ukrepov. Eden izmed njih je gotovo aktivacija policije. Tukaj ne govorim o Nacionalnem preiskovalnem uradu, pač pa o policiji kot takšni. Treba je prečistiti vodstvo policije na Štefanovi. Odstraniti je treba tiste policiste na višjih položajih, ki ne vzpostavljajo razmer za pregon organiziranega kriminala in korupcije ali pa s svojim ravnanji ohranjajo občutje nemoči in negotovosti v krogu kriminalistov… Kar zadeva državno tožilstvo, je treba tožilce podrediti vrhovnemu državnemu tožilstvu, najprej pa iz statistik tožilstva izločiti vse tiste zadeve, ki so docela nepomembne. Tožilstvo namreč svojo učinkovitost prikazuje predvsem tako, da prireja statistike, v katerih je izjemno veliko deliktov, ki so s stališča nadzora nad nosilci oblasti povsem nepomembni… To sta samo dva izmed ukrepov, ki sta absolutno nujna in bi ju morali uvesti že včeraj.

Urban Vehovar, intervju za MMC RTV SLO (Ana Svenšek), 28.8.2011