najprej iskrene čestitke za prepričljivo zmago na volitvah. Ob tem se zavedamo, kako težka naloga Vas čaka. Ne samo, da je Slovenija v težkem gospodarskem položaju in v slabo delujočem pravnem sistemu; dodatno težavo predstavlja dejstvo, da je v preteklosti veljalo za “normalno”, da številne stranke svoje interese postavljajo pred interese državljanov in družbe.
V Koaliciji civilne družbe (KCD) pozdravljamo tudi Vaš pristop k oblikovanju koalicije. Doslej je bilo v navadi, da je mandatarjeva stranka prišla z izdelanim »programom« ali osnutkom »koalicijske pogodbe«, kar je vse koalicijske partnerje postavilo v nekakšen obrambni položaj, vsiljeno popuščanje pa je postalo vzrok pogostih zamer. V Vašem pristopu razumemo, da proti koalicijskim partnerjem ne zavzemate pozicije “vzemi ali pusti”, temveč od njih pričakujete, da tak program sooblikujejo ne samo nasproti mandatarski stranki, temveč tudi vsak nasproti vsem ostalim sodelujočim v koaliciji. Nedvomno bo tako oblikovani program bolj zavezujoč za vse koalicijske partnerje.
Upamo, da vam bo na tej podlagi uspelo oblikovati tako čvrsto koalicijo, da noben koalicijski partner ne bo mogel s pogojevanjem svojega članstva v koaliciji izsiljevati ostalih ali celo izzvati vladne krize.
Verjetno je preuranjeno govoriti o celotni vsebini “vladnega” programa, toda tiste informacije, ki jih dobivamo, kažejo, da gre v smeri, ki jo je že pred časom oblikovala SINTEZA in jo danes podpiramo tudi kot KCD. Očitno pa je, da postaja vprašanje nadaljnje “privatizacije”, točneje, (raz)prodaje uspešnih slovenskih podjetij, eno ključnih vprašanj vaših pogajanj.
Naše mnenje je, da se, realno gledano, Slovenija ne bo mogla izogniti delni prodaji podjetij, čeprav je po drugi strani jasno, da je ta “bruseljska zahteva” bolj izraz interesa mednarodnega korporacijskega kapitala kot jasne analize naše ekonomske situacije. Navsezadnje imajo prav ZDA v večini zveznih držav ogromno (do 60%) nepremičnin v državni lasti! V tej luči je ugotovitev, da je “država slab gospodar” fraza, ki prikriva, da so naši slabi politiki v preteklosti praviloma imenovali slabe uprave v podjetjih in pogosto celo s postranskimi nameni. Menimo, da je prav zadržanost oz. previdnost glede teh vprašanj vsebina Vašega termina “nadzorovana privatizacija”, ki bi ga mogoče lahko dopolnili s pojmom “nujne internacionalizacije slovenskega gospodarstva”, ki ne pomeni direktne prodaje podjetij, temveč njihovo povezovanje, tudi kapitalsko, v večje (mednarodne) sisteme. Za to pa je treba ustvariti ustrezne politične in ekonomske pogoje.
V KCD upamo, da Vam bo uspelo oblikovati ustrezno koalicijo, ki bo sposobna sedanje negativne razvojne trende najprej zaustaviti in nato tudi zaobrniti navzgor ter polagoma poiskati pot iz krize. S tem pričakovanjem smo Vas volili, z njim Vas podpiramo, a ne brezpogojno. In v tej smeri bo Sinteza oz. KCD tudi v prihodnje organizirala vrsto strokovnih razprav in iskala odgovore na aktualna politična, družbena in gospodarska vprašanja.
S spoštovanjem,
Za gibanje SINTEZA: Miroslav Marc
Za KOALICIJO CIVILNE DRUŽBE: Emil Milan Pintar
28.7.2014
DRUŽBENA ODGOVORNOST PREDSEDNIKA, POSLANCEV, VLADE, URADNIKOV RS IN DRUGIH POSEBNO VPLIVNIH OBČANOV SLOVENIJE
Družbena odgovornost je med vrednotami, ki so v programu SMC. Če jo je vredno vnesti vanj, je to znak spoznanja, da je v praksi družbene odgovornosti premalo, kar so volivci sprejeli kot dejstvo, zaradi katerega so podprli SMC. Predlagamo tri smeri ukrepanja, da bi se potreba po družbeni odgovornosti lažje zadovoljila:
1. Usposabljanje o bistvu družbene odgovornosti za vse, ki so na neposredno ali posredno vplivnih položajih, zlasti za politike, njihove sodelavce. Na tako usposabljanje se v nadaljevanju veže vključitev družbene odgovornosti v pogodbo o delovnem razmerju ali drugačnem sodelovanju kot obvezni lastnosti in praksi, seveda s kazenskimi sankcijami, če se zgodi prekršek zoper načela družbene odgovornosti (uradna pristojnost, preglednost, etičnost, spoštovanje do vseh deležnikov, do vladavine poštenega prava, do mednarodnih norm in do človekovih pravic) in/ali zoper dve temeljni lastnosti, ki povezujeta vse vsebine v ISO 26000, t.j. soodvisnost in celovitost.
2. Usposabljanje za upoštevanje soodvisnosti in celovitosti. Njeno bistvo je v tem, da na vsako temo pogleda vsak član skupine z vseh bistvenih vidikov. To daje prostor za moč celovitega argumenta brez nesmiselnega prepiranja. Tudi to velja za vse, ki so na neposredno ali posredno vplivnih položajih, zlasti za politike, njihove sodelavce.
3. Prenova dobavnih pogojev za kar koli, kar kdor koli dobavlja kateri koli organizaciji, ki spada v javni sektor in za njo zato skrbi država, od vrtcev do državne uprave in vojske: naročilo sme dobiti samo, kdor dokaže, da najbolje od vseh možnih dobaviteljev izpolnjuje trojni pogoj, ki ga sestavljajo družbena odgovornost, poslovna odličnost in inovativnost, tako da njegovo delovanje vodi k integralni zeleni ekonomiji in družbi.
Vse troje se predpiše z zakonom. Ustavna podlaga zanj zagotovo ni problematična. Zaradi nje npr. obstaja protikorupcijska komisija (preganjanje korupcije je del družbene odgovornosti po ISO 26000). Kazenska zakonodaja deluje v isto smer, a očitno ne zmore zajeti čisto vsega, sicer OZN, ISO, Evropska unija in mednarodna združenja naprednih podjetij ne bi vlagali toliko truda v razvoj družbene odgovornosti. Evropska unija tudi ‘priporoča’, t.j. prijazno predpisuje državam članicam, naj države in velika podjetja postanejo vzor družbene odgovornosti. Slovenija tega priporočila še ni realizirala, a bi ga morala že pred tremi leti(!)
ddr. Matjaž Mulej
Dušan Nolimal, zdravnik, specialist socialne medicine, spominja g. Mira Cerarja, da je že pred leti slovenske politične in družbene razmere opisal kot škandalozne in popoln padec demokratične kulture. Pravi, da se mu zdaj ponuja priložnost, da bo z investiranjem v raziskovanje in z dokazi podprto promocijo integritete in psihosocialnega zdravja spodbudil tudi odgovornejše politično ravnanje vseh državljanov. In nadaljuje: “Znano je, da moč pokvari tudi navadnega človeka in da ga popolna moč popolnoma pokvari. Zato bodo morali novi voditelji države krepiti integriteto in preprečevati psihopatijo v lastnih vrstah, če ne želijo postati takšni kot njihovi predhodniki. Učinkoviti pristopi so zgodnje odkrivanje politikov z osebnostnimi motnjami, nagrajevanje integritete ter odvzem psihopatske moči in spornega premoženja. Pri kadrovanju bi morala obveljati pozitivna selekcija. Volivci bi morali imeti dovolj informacij in (z)možnost prepoznavanja psihopatije in pomanjkanja integritete med tistimi, ki jih volijo oz. ki so jih izvolili. Po volitvah bomo lahko spet razočarani, če bomo verjeli, da so možgani vseh politikov podobni našim. Zato je del civilne iniciative tudi predlagal obvezno opravljanje psihometričnih testov za vse kandidate za vladna in poslanska mesta. Politični in korporativni psihopati so nas (nekajkrat) že ogoljufali in spravili v krizo. In nas bodo lahko znova. Dokler se kritična masa volivcev ne bo naučila prepoznavati volkov v ovčji preobleki, bomo še naprej lahek plen političnega zavajanja in izkoriščanja. Zato je pomembno, da se pojav psihopatije v politiki naučimo meriti, preprečevati in sproti odstranjevati gnila jabolka.”
Janez Markeš v SP: Nastaja nova vlada in že v uvodnih taktih javnost lahko opazuje histerijo podivjanega karierizma, ki dokazuje, da so letošnje predčasne volitve dejansko plod politično-vojnega stanja in da iz tega, če nekdo do dogajanja ne bo zavzel striktno racionalne in glede načel povsem nepopustljive drže, ne more priti nič dobrega.
Miro Cerar kot verjetni mandatar ima dve izjemno težki nalogi. Prva je, da se sooči z dejstvom, da je njegov uspeh proizvod izrednih razmer in da so ljudje prav z njim sporočili, da na čelu izvršne veje oblasti hočejo človeka, ki bo Slovenijo iz logike izrednega stanja pripeljal v logiko predvidljivosti, stabilnosti in dolgoročnosti. Druga naloga pa je še težja: znašel se je na pogorišču desetletne politične vojne, v kateri so vsi podivjani in okrog njega na prosto oko mrgoli lobistov, karierističnih hijen, odsluženih staro- in novopolitikov z velikimi očmi in apetiti ter veliko število pokvarjenih ljudi, ki si za svoje male ali velike koristi ne bodo pomišljali zasesti sto odstotkov njegovega prostora, vzeti ves njegov čas ter ga spraviti v stanje kronične utrujenosti, v kateri bodo mogoča vsakovrstna popuščanja in neracionalne interesne poteze. Na ta scenarij bi Cerar moral biti pripravljen v vsej jasnosti, sicer je njegov mandat že mrtev.
Na potezi je torej Miro Cerar, ki bo po daljšem obdobju produktivnega molka končno moral spregovoriti. Še več, končno bo moral udariti po mizi in predstaviti vladno koalicijo, v kateri ne sme biti prostora za škodljive in moralno izprijene like.
Zanimivi komentarji. Smatram, da je potrebno obdržati ustrezno distanco, do vsakokratne oblasti, še posebej v tej situaciji, ko že prve poteze nakazujejo (Desus), da zopet, tokrat še bolj arogantno, predednik Desusa izkazuje moč in da vedeti, da zmagovalec volitev ni relativni zmagovalec, temveč tisti, ki je jeziček na tehtnici. Ne morem se znebiti vtisa, da je verjetni mandatar zavzel držo, biti všečen vsem, kar pomeni najslabšo možno popotnico za predstoječi mandat. Program in leporečje ni nič vredno, brez ustreznih izvajalcev programa oz. kredibilnih in strokovnih kadrov. Kadroval in izsiljeval pa bo – kot lahko že spremljamo – minister za vse… Za Slovenijo je rešitev koalicija brez Desusa!
Ali je novi mandatar vreden več, kot trenutno kaže, bomo kmalu videli. V dobro države, upam na najboljše!
Ministrstvo za delo potrebuje ministra, ki se zaveda,
da uspešno gospodarstvo zagotavlja dobro socialo in da ob neuspešnem, v državi kraljuje beda!
KARLOVO SESTAVLJANJE KOALICIJE
Po teh izrednih volitvah se g Karel počuti kot zmagovalec, zato je takoj začel sestavljati vladno koalicijo. Najprej si je izbral g Cerarja, mu povedal, da bi »vzel« (mogoče) še tov. Židana, prav gotovo pa ne »žensk«, ki na vladni ladji vselej delajo zgago in prinašajo nesrečo.
Karlova računica je jasna: ko ostaneta v koaliciji sama z g Cerarjem (kajti tov. Židan bo tako kompliciral, da se bo g Cerar morda vendarle naveličal pogajanj z njim), kar bi bilo g Karlu najbolj všeč, bodo stvari “transparentne”. Kajti v tem primeru bi pravzaprav »vladal« g Karel. G Cerar bi bil namreč mnogo bolj odvisen od njega, kot obratno. (Kar je že zdavnaj ugotovil g Hegel: da je namreč »gospodar« bolj odvisen od »služabnika«, kot obratno!). Če pa se g Cerar spajdaši z gospema Bratuškovo in Novakovo, pa g Karel ne bo več nepogrešljiv in take groze si on, g Karel, niti zamisliti ne more!
Tu ne gre za programske razlike, saj je glede programa g Karel nadvse elastičen, tu gre za preprosto politično matematiko!
Zato je odločen: ne, g Miro, teh dam ne potrebujeva!
Violeta Tomič – “vstajniška” poslanka se predstavi – http://4d.rtvslo.si/arhiv/politik-to-sem-jaz/174290918
Cerar se zaveda težkih nalog, ki so pred njim in novo vlado. Pri oblikovanju bodoče vlade bo, kot je dejal, storil vse, kar je v njegovi moči, da bo vlada kompetentna in bodo v njej ljudje, ki bodo kos izzivom in nalogam, ter da bo vlada dovolj stabilna, da bo lahko zagotovila pot do tistih nujnih ciljev, ki si jih danes postavljamo kot neizogibne.
Med neizogibne cilje je uvrstil izhod iz krize, predvsem pa povrnitev zaupanja v državo in medsebojnega zaupanja, ki da smo ga v zadnjih letih v precejšnji meri izgubili. Kriza, ki nas je doletela, je po njegovih besedah tudi proizvod nas samih, “saj smo padli na vrednostnem izpitu”. Četudi se kriza kaže kot ekonomska, finančna, socialna in tudi politična, je po Cerarjevem mnenju jedro krize v padcu vrednot. V preveliki meri smo pozabili na tiste vrednote, ki so Slovence krasile v zgodovini in na katere smo bili vedno tako ponosni. Te vrednote so denimo poštenje in delo. A hkrati smo ohranili nekatere, ki nas zelo povezujejo, denimo solidarnost, je še dodal. Zato po njegovem ni naloga vlade, ki jo bo sestavil, samo v tem, da zagotovi finančno konsolidacijo, ekonomski razvoj, socialno državo, ustrezne izobraževalne, znanstvene in druge podsisteme, ampak mora biti cilj vlade, pa tudi skupni cilj vseh, “da se skupno dvignemo v naših vrednotah”. Vsi moramo sodelovati pri tem, da se v Sloveniji spet vzpostavi družba, “kjer je človek človeku človek,” je sklenil kandidat za mandatarja.