Za volitve evropskih poslancev ni značilna NIZKA UDELEŽBA temveč VISOKA OBSTRUKCIJA.
Rezultatov levice ni mogoče interpretirati drugače, kot popoln polom. Če številke prevedemo v preprost političen jezik, pomenijo: dovolj vas imamo! Speljite se, če se ne znate dogovoriti; pravi Emil Milan Pintar in nadaljuje:
Kaže, da je levica to sporočilo razumela, povezovanje se je začelo. Ker vsako povezovanje pomeni zbiranje okrog močnih, karizmatičnih osebnosti, vstajništvo pa ni izoblikovalo niti ene same take osebnosti, so mediji izoblikovali tri: Bratuškovo, ki gradi na pogorišču razpadle PS in razpadle vlade, Šoltesa, ki gradi na imidžu preteklega dela, in Cerarja, ki uživa renome moralne neoporečnosti.
Bratuškova in Šoltes sta nastalo situacijo ocenila pravilno in skupaj poskušata pritegniti razdrobljene subjekte politične levice. V koalicijo vabita stari, a z novo predsednico prenovljeni Zares, novonastalo Solidarnost, Združeno levico, Koalicijo civilne družbe in še nekatere subjekte in gibanja, ki vlečejo pedigre iz vstajništva. Ker obljubljata nov model povezovanja (mimogrede: model je razvila Koalicija civilne družbe, KCD), ki bi vsem tem strankam ohranjal lastno identiteto, hkrati pa bi jih usmeril k skupnim ciljem (enotna kandidatna lista in kasneje enotna poslanska skupina), ta povezava zasluži, da uspe. Žal se za to povezavo (še) ni odločil Cerar, ki, kot kažejo nekatera znamenja, želi poskusiti sam, z oblikovanjem samozadostne stranke. Podobno povezovanje obljublja tudi SD, toda stranka, ki sta jo deset let uničevala g. Pahor in g. Lukšič, s svojo brezprogramskostjo in pop-puhlicami ni sposobna postati večji center novega zbiranja.
ODLOČILEN BO PROGRAM
Za uspešno povezovanje bo odločilno, kako bo oblikovan program. Pri tem lahko pozabimo na visokodoneče besedne zveze, kot so »človek pred kapitalom«, »trajnostni razvoj«, »boljše upravljanje«, »sobivanje z naravo«, »solastništvo in soupravljanje«, »zadružništvo« in kar je še podobnih besed političnega novoreka levice. Te besede so povzetek, nekakšen skupen imenovalec, primeren za programe strank, ki pa ga je treba za potrebe koalicije razgraditi v konkretne politične ukrepe, da ne bo sporov in odstopanja kasneje. Šele potem se bo videlo, ali nastaja program nove, združene ali vsaj povezane levice, ali pa nekateri želijo le nadaljevati po starem v novi preobleki.
Samo nekaj primerov kako bi morali operacionalizirati vsakega od naštetih »generičnih pojmov«, kajti program koalicije ne more temeljiti na abstraktnih opredelitvah, temveč na dogovoru o konkretnih ukrepih bodoče vlade:
– treba je zavreči projekt razprodaje slovenskih podjetij in ga nadomestiti z modelom INTERNACIONALIZACIJE slovenskega gospodarstva. Zato je treba z novo prostorsko, finančno, davčno, socialno, zaposlitveno itd politiko ustvariti pogoje, da bo naše gospodarstvo privlačno za tuja vlaganja, za tvegani kapital, za inovativno podjetništvo itd. Zavedati se moramo, da prodajo naših uspešnih podjetij zahteva predvsem mednarodni korporacijski kapital. Slovenska nacionalna ekonomska strategija se mora temu odločno upreti!
– za nami je desetletje nebrzdanega trošenja in zadolževanja ter neuravnoteženega proračuna. V tem času nobena vlada ni hotela sprejeti potrebnih omejitev proračunske porabe, nekatere pa so svojo popularnost celo gradile na tej finančni razuzdanosti. Model »vsesplošnega varčevanja« je potrebno spremeniti in ga nadomestiti s konkretnim reformnim programom (zdravstveni sistem, javna naročila, lokalna in javna uprava). Bistveno je treba zmanjšati subvencioniranje odpisanih in zavoženih podjetji, saj te subvencije pomenijo jemanje uspešnim podjetjem in nato razdeljevanje po prijateljskih kanalih.
– hitra reorganizacija robustnega in neučinkovitega sodnega sistema, v katerem sodbe potujejo navzgor in navzdol kot kroglica v fliperju, sistema, ki je izgubil (skoraj) vso kredibilnost, sistema, ki ljudi za enake prekrške sodi povsem različno, sistema, ki za petnajstmilijonsko krajo izreče podobno kazen kot za krajo petsto evrov. Pri tem parola »ničelna toleranca do korupcije« pove veliko – ali pa nič. Zato je treba ojačati vse inštitucije nadzora, pregona, podkupljive birokrate pa obravnavati kot kriminalce.
– enako pomembna je odprtost političnega sistema, zato je nujna takojšnja sprememba volilne zakonodaje. Porušiti je treba kristalne palače, v katere se zapira slovenska politika in pokuka iz nje samo v predvolilnih časih, sicer pa prede zakonodajo, ki naj ta njen privilegiran oblastni položaj podaljšuje v neskončnost. Civilna družba mora dobiti realno možnost, da voli svoje poslance, volivci morajo dobiti ustavno določeno pravico, da odločilno vplivajo na volitve.
SUBJEKTI CIVILNE DRUŽBE SO PRED IZBIRO
Stranke, gibanja in skupine civilne družbe, ki so povabljene v razna povezovanja, se bodo morale odločiti: se pridružiti ali ne? Vnaprej je jasno, da noben od nastajajočih levih »blokov« ali »povezovalnih centrov« ne bo imel in ne more imeti programa, ki bi ustrezal vsakemu subjektu posebej. To je nemogoče že po definiciji. In vsaka stranka, gibanje ali skupina se bo morala odločiti, ali se pridružiti in se znotraj boriti za skupne cilje in svoja načela. Ali pa ugotovi, da »mi mislimo malo drugače« in se povezovanju (kot doslej) odpovedati.
To je pravzaprav odločitev, ali se bomo za svoje ideje in cilje borili, ali bomo uživali v udobni senci ter salonsko kritizirali. Je odločitev o tem, ali bomo prevzeli tudi politično odgovornost, ali pa bomo le prišepetovalci, skriti v luknji pod odrom. Ne slepimo se: vstajništvo si je postavilo POLITIČNE CILJE in ti cilji so uresničljivi samo v politični areni. Vse ostalo je literatura, ki jo gojijo salonski revolucionarji.
Skratka, za vsako skupino posebej je nastopil čas odločitve, ali se bo odločila za boj za svoja načela v povezavah, ki predstavljajo realno možnost so-vplivanja na upravljanje te države, ali pa bo še naprej uživalo le v kritizerstvu.
Na drugi strani pa bo tisti, ki bo sam silil na volitve, na njih izločen kot garjeva ovca, z zavedanjem, da ni samo luzer, temveč saboter, saj bodo glasovi, namenjeni njemu, porazdeljeni vsem drugim!
Prispeli komentarji:
Vladimir:
Gospod Emil!, tudi vi ste s svojim načinom delovanja in vašimi načeli, da ste vabili v svoje vrste stranke in ljudi, ki so uničili našo državo, v veliki meri prispevali k temu, da smo vse dalje od aktivnega delovanja pri spremembah v naši državi. Na žalost ne vidimo resnega in načelnega sogovornika, ki bi želel dobro narodu in se potegoval za korenite spremembe v naši državi. Če sem prav seznanjen je Bratuškova povabila tudi KCD.
V mojih očeh je še vedno z vami ZARES oz. njuna člana, ki predstavljata to stranko, kar je nesprejemljivo. Kot sem že mnogokrat navedel, nam je pomembno, kdo tvori sredino v kateri se nahajamo. Ni pa nam pomembno s kom sodelujemo, ker je potrebno sodelovati z vsemi subjekti v državi in izven nje – vprašanje je mej sodelovanja.
Milan:
Vladimir, Osebno izhajam iz dejstva, da je vstajništvo obelodanilo nekaj dobrih dejstev in sproduciralo kar nekaj dobrih idej in zahtev. NI PA SPRODUCIRALO NITI ENE SAME KARIZMATIČNE OSEBNOSTI, KI BI BILA SPOSOBNA ZAČETI POVEZOVATI VSA GIBANJA IN SKUPINE, KI SO VZNIKNILE IZ VSTAJNIŠTVA. Nasprotno, sproducirala je številne egoiste, ki se imajo za boj pametne od vseh ostalih. Toda vsa njihova modrost se konča v očitkih drugim in zakaj z njimi ne morejo sodelovati. Dolgo smo poskušali prepričati vse te skupine, da oblikujemo enotno gibanje. Toda ne: Ti ne moreš prebaviti Zaresa, Franci ne more prebaviti Bratuškove, Matjaž ne more videti Šoltesa, Lubej ne mara tebe, Luka ne mara Solidarnosti, Vili ne mara nikogar, Krščanski socialist Magajna nosi transparente za Janšo, s Staničem ni pripravljen sodelovati nihče, jaz sem kriv za vse, itd. Si pripravljen povabiti, kot vodja, vse te skupine ali vsaj večino njih in jih prepričati, da se povežemo pod tvojo kapo? Ne verjameš, da bi uspelo?
Vsi mi smo pred dilemo: priznati totalni neuspeh povezovanja novih gibanj, naših idej, naših upravičenih zahtev po prenovi Slovenije, ali se pridružiti tistemu, ki je temu najbližje in poskušati v SKUPEN, NE NJEGOV program vnesti od našega, kar je mogoče.
Kako se boš odločil? Zase vem, da bom poskušal še ostale prepričati, da poskušamo povezati Šoltesa, Bratuškovo in Cerarja s Trsom, DSD, socialisti, SMS, Zelenimi, Solidarnostjo, itd. Greš zraven? Izključevanje drugih se v politiki vselej konča z osamljenostjo in porazom. Sam sem vselej verjel, da se mojim idejam, ki jih ne zmorem sam uresničiti, ne more zgoditi nič boljšega, kot da se jih »polasti« (jih prevzame) nekdo, ki to zmore.
Remzo:
V danih pogojih je treba izkoristiti možnosti, ki jih ponuja Solidarnost ter se povezati z njo. Treba je biti realen in v teh pogojih se povezati ter dati ji podporo, če nisi ,na oblasti” ne moreš narediti ničesar. Časa za neke težke debate ni.
Igor:
Šibka točka je politična naivnost. Politična kultura, ki jo bo imputiral nekako … Noben od teh novih ne nagovarja konkretnih ljudi, delavcev, uslužbencev … Ne izhaja iz konfliktov interesov. Vsi se gibljejo v neki konsenzualni mlakuži, ki je fikcija. Združena levica ima vsaj to.
Vincenc:
Emil Milan Pintar, se strinjam z vašo ugotovitvijo.
Peter:
Še en pogled: Žal bodo mediji odločili tako zmagovalca, kot stranke in gibanja, ki bodo vstopila v parlament. Ne vem kaj je bilo prej kult osebnosti, ki se ga Slovenci ne uspemo otresti ali gradijo kult osebnosti mediji, dejstvo je da bodo mediji sproducirali iz množice strank in gibanj dve osebi: na pogojni desni je ta oseba že znana, na pogojno levi bo eden od teh treh, ki jih je omenil g. Emil Pintar. Mislim, da bi bilo za uspeh novih gibanj in strank nujno povezovanje okrog ene osebe in mislim, da je najmanj boleče povezovanje z Cerarjem, brez ostalih dveh, zakaj je pravilno utemeljil G. Koršič . Vendar ko berem program Cerarja mislim, da nujno rabi ob sebi izkušenega gospodarstvenika in ekonomskega teoretika, ki bosta dala programu ekonomske temelje.
Brez večanja zaposlitev v dejavnostih , ki neposredno ustvarjajo novo dodano vrednost nimamo in ne bomo imeli več česa deliti ne glede na to kdo bo na oblasti. Cca 200.000 ljudi ustvarja neposredno dodano vrednost, ki se jo da prijeti v denarju, 450.000 nas nekaj piše in govori, pa tudi izobražuje in zdravi, ter zavira razvoj-birokrati, 670.000 je upokojencev in 130.000 brezposelnih. Čudež je da smo ob ropanju tako dolgo sploh vzdržali. Situacija v državi je taka, da lahko volivcem ponudimo le “kri in solze”.
Absolutno se strinjam z g. Koršičem, da ne zadoščajo več lepotni popravki ampak je nujna korenita prenova demokracije, drugačen sistem razdelitve javnega denarja (po Švicarskem ali Danskem modelu) drugačen sistem upravljanja javnih zadev, zmanjšanje predpisovanja in birokracije ter trajnostni razvoj na osnovi razvijanja odpornih družbenih sistemov, od spodaj navzgor, kot izhaja iz gradiva odporni družbeni sistemi prihodnosti: “Majhno, lokalno a odprto in povezano”.
Jelko:
kaj je Zavezništvo AB smo sedaj spoznali. To je liberalna stranka. A to kar predsednica izjavlja, ima tudi elemente vstajniških zahtev in levice. Vsebina sprememb, ki jih Slovenija potrebuje je večja, kot jih je Slovenija sposobna izvesti v enem mandatu. Torej je na vseh akterjih, ki želimo spremembe, da se dogovorimo, kaj od tega, kar je potrebno izvesti, bomo izvedli v naslednjem mandatu. Mislim da imamo naslednje realne možnosti:
1. da se ponovi scenarij, evropskih volitev, ko bodo naši volivci doma ali na dopustu, in bo slavila desnica (ki bo še bolj perfidno preganjala ljudi, ki protestirajo na cestah, kot smo sedaj videli v Mariboru),
2. da se izločimo in ne pridemo v parlament (kar pomeni, da bomo povečali apatijo med ljudmi),
3. da neka sredina brez nas sestavi vlado in smo v opoziciji. To pomeni, da bo neka sredinska vlada počela kr neki, in bo imela močno opozicijo na obeh straneh
Predvolilne koalicije so sigurno boljša varianta kot povolilne, saj so na volitvah verificirane s strani volivcev. O etapni zmagi lahko govorimo le, če bomo uspeli združiti dovolj veliko koalicijo.
Igor:
Ne, variant je še več. Cerarjev program je boljši. Šoltesovega še ne poznamo. Bratušek ni edina opcija združevanja. Je res slaba kopija Drnovška. Ampak to so drugi časi, ne gre več samo za razkosavanje skupnih zalog. Zdaj zalog ni več.
Jelko:
Da, Vem da je variant več. O strankah oz. gibanjih prof. Cerarja in Šoltesa ne govorim zato, ker upam, da nista sporna in da sta del tega združevanja. Zato, da bi projekt uspel bi morali biti pripravljeni znižati svoje kriterije o tem kdo in s kakšnim programom je za nas sprejemljiv. O Zavezništvu AB govorim le kot skrajni meji sprejemljivega. Če te stranke kot edine izmed vseh teh ne bi bilo v isti koaliciji, verjetno ne bo tako hudo, kot če ne bi bilo na primer strank združene levice.
Miha:
mislim da je povabilo dovolj zanimivo; sam sem že tudi vzpostavil kontakte s Cerarjem in je izrazil zanimanje za to idejo.
Jana:
Dovolj jih imamo. Zato se za nastop na parlamentarnih volitvah ne smemo povezati s trenutno aktualnimi ali v preteklosti aktivnimi politiki ali strankami. V tem primeru namreč v očeh ljudstva ne bomo nič drugačni od njih. Poleg tega v tem primeru ne bomo mogli očistiti politike in ji povrniti zaupanja ljudstva. Pošiljam pogovor z gospodom Kozino na to temo.
Dragi moji, jaz pa pravim tako: Volil bom Alenko ali Ljudmilo ali tistega, ki bo bolj uspešen pri umirjanju in povezovanju partnerjev za nov (sporazumni) razvojni zagon. Česar imam res čez glavo je neskončna prepirljivost in razbijanje vsakega konstruktivnega predloga.
stališče SRP (Slovenija, Resnica,Poštenje) je, da se je treba povezovati. Predlagamo, da se je treba povezati z Združeno listo, ki v tem trenutku ponuja optimalno možnost in uveljavljanje stališč civilne družbe…
Povezovanja z rahlo preoblečenimi in v novo embalažo zavito ponudbo se ne gremo, kajti to je ponovitev že znanega in videnega scenarija.
Popolnoma se strinjam z gospo Jano.
JAZ SE BOM POVEZAL SAM S SABO !
Naj še sam dodam nekaj ocen o predčasnih volitvah:
1. To, da naj bi šli na volitve 13. julija, je nasilje, ki ga brez objektivne potrebe nad večino Slovencev izvaja predsednik države. Civilna družba bi se morala temu upreti, pa se ne. To nazorno odraža njene omejene sposobnosti, da stori kaj resnega v prid prenove Slovenije.
2. O levih strankah na predčasnih volitvah naslednje:
a) Stranka SD. Domnevam, da bo ta stranka spričo novega vodstva na levici dobila največ glasov. Argumenti: 1 .Židan vzbuja pri volivcih zaupanje, kar je za volilni uspeh najbolj odločujoče; 2. Politično se je predstavil v intervjuju v zadnji štev. Mladine na način, ki mora tudi kritičnega ocenjevalca z levice zadovoljiti; 3. Ima vodstvene izkušnje, tudi iz gospodarstva. Slej ko prej ga podobno ocenjujejo tudi številni drugi in zato se pričakuje, da bo Židan najbolj uspešen pri oblikovanju predvolilne koalicije (Desus, Solidarnost, ZL, Šoltes,…..)
b) Šoltesova stranka Verjamem. Domnevam, da bo šla na volitve v koalicijski povezavi s SD in bo razmeroma uspešna
c) Zavezništvo AB. AB politični marketing oziroma samopromocijo odlično obvladuje in na ta račun si je pridobila v javnosti številne simpatije. Kot predsednica vlade pa ni bila prav uspešna. To oceno naj podprem z »rezultati« obeh sistemskih zakonov, ki so bi sprejeti v času njene vladavine: Zakon o obdavčitvi nepremičnin je bil razveljavljen, Zakon o slovenskem državnem holdingu pa je za Slovenijo – če seveda ne bo razveljavljen – prava nesreča. Domnevam, da AB ne bo prav uspešna pri pridobivanju partnerjev za predvolilno koalicijo (že ime stranke bo marsikoga od tega odvračalo), pa tudi njen volilni uspeh ne bo prav bogat.
d) Stranka Mira Cerarja. Že ime stranke daje slutiti, da se Cerar ne namerava predvolilno povezovati, saj je poln samozavesti. Za sedaj deluje kot »ikona« poštenosti in to mu prinaša številne simpatije volivcev, ki pa se utegnejo v teku volilne kampanije precej skrčiti. Na volitvah bo dokaj uspešen, zelo verjetno pa bo opazno zaostal za SD.
3. Kako naj bi glede na gornje ocene ravnala Sinteza oziroma KCD!?. Predvsem bi kazalo razmisliti, kaj in kako lahko pripomoremo, da bodo volitve v jeseni in ne julija. Ko bomo v tem uspeli (sam v možnost uspeha verjamem), se bo politični prostor na levici zbistril in se bo lažje opredeliti, kako bomo kot civilna družba lahko največ prispevali, da dobimo bolj normalen parlament in tudi bolj uspešno vlado.
Tisti, ki je nocoj poslušal Cerarja, mora biti zaskrbljen. Hvali Evropo in spoštovanje njenih (beri njihovega vodstva-trojke) usmeritev… govori o preseganju levo-desno, kar pomeni izmuzljivost. Kompromisa ni! Ali leva usmeritev ali beda…, kar mene zadeva sem v skrbeh in soglašam z Igorjem!